Palatata na Begot na begovite (na turski: Beylerbeyi Sarayı) e kako biser na aziskiot breg na Bosfor, vedna{ pod onoj ~uden most {to gi spojuva Evropa i Azija. Okolu nea zelenilo a taa, devstvena, preubava, mo}na i - malku posetuvana carska gradba.

Ima taa palata se, a sepak e nekako vozdr`ana vo sporedba so isto taka pridu{enata no sepak dovolno vidliva razmetlivost na palatata Dolmabah~e. Ponekoga{ ja sporeduvam so Belata ku}a i rezidencijata za [efovi na dr`avi koi doa|aat vo Va{ington vo oficijalni poseti. Neprakti~no e, ova od agol na prostosmrten turist, da smesti{ krunisana glava ili drug {ef na dr`ava vo Beglerbejovata palata. Daleku nekako, treba mnogu vozewe po toa zakr~enite drumovi i sokaci. Zaboravam deka na takvi gosti im stojat na raspolagawe brzi jahti i helikopteri i dodeka ka`e{ "keks" ete ti gi vo centarot ili kade {to 'e im se prisaka.

Mene Beglerbegoviot saraj mi e mnogu ubav. Stegnat nekako vo negoviot barok. Toa sultan Abdulaziz (1830-1876) go ima nara~ano a negovite go odbrale za proektant Sarkis Balyan, samo patem ka`ano Ermenec, ~ie semejstvo pred i po nego imalo naprosto monopol za proektirawe i izveduvawe na najgolemite i najzna~ajni gradbi za carstvoto. Toj palatava ja koncepiral kako letna rezidencija za sultanite, ovde e vozduhot nekako posve`, ima postojano nekoj vetrec no, toga{, i komarci.

Palatava e izvedena vo rekorden rok, od 1861 do 1865. Edna{ zapravme so avtomobilot gore na Bosforskiot most, pa pojdov malku po pe{a~kata pateka od kade se gleda najubavo. Me odnese voz od misli i malku {turi legendi koi gi nasobrav tamu vo Bijaric, vo vistinskata palata na Eugenija, do taa kutra, nesre}na posledna francuska kralica. Taa, Eugenija, kraj Bosforov, ovde vo palatava, ima ispieno, vistinski, eden vrel {amar od sultanijata, majka mu Abdulaziz, zatoa {to [pawolkata se raspu{tila do taa merka {to vlegla vo palatata potprena na rakata na sultanot.

Me|utoa ne se patuva do tamu za takvi anegdoti izedeni od molci. Nitu zaradi vistinskata prikaska zad ovaa. (Sultan Abdulaziz go o~ekuval Napoleon Treti i Eugenija, na pat za Suec za sve~enostite vo 1869-ta po povod otvoraweto na kanalot, no Napoleon eskiviral od politi~ki pri~ini izgovarajki se so bolest no ja pratil Eugenija. Abdulaziz naredil baldahinot od svilen tenzuh vo spalnata za kralicata da bide izvezen so nekoi tri iljadi biseri.)

Samo u{te Vojvodata i vojvotkata od Vindzor, zna~i edinstveniot abdiciran kral na Anglija, tuka pominale nekoe vreme kako gosti.

Koga go simnaa od prestol Abdulhamid Vtori (toj e edinstveniot ako ne se mamam sultan koj oficijalno go posetil Skopje) ovaa palata mu be{e doma{en pritvor celi {est godini. Od 1912 pa se dodeka ne si umre tamu vo 1918.

Dva pokrieni bazeni vo elegantni paviljoni, edniot za haremot, drugiot samo za bejovi, selamlik
Priemniot salon i vleznata partija se naprosto rasko{ni. br> Po du{emiwata egipetska trska, rogozina, kako izolacija. ^e[ki kristalni lusteri, Hereke kilimi, kopija na prozorecot za Eugenija, da gleda od toj prozorev vo Tiqeri vo pariskoto nebo po kometata [to za nejzina qubov astronomte ja krstija po sinot i, umren mlad..