SULTANAHMETOVATA XAMIJA, takanare~ena Sina Xamija, izgradena vo 1616 godina vo rekordno vreme od samo sedum godini, pretstavuva eden od apsolutno najvisokite dostreli na celokupnata islamska umetnost i sigurno e krunski biser na otomanskata arhitektura. Proektirana i gradena ambiciozno pod majstorskata raka na Sadefkar Mehmedaga, eden od najdobrite u~enici na Sinan, taa u{te pred da i se turat temelite gi skandalizirala islamskite velikodostoinstvenici. Sultanot, imeno, baral odobruvawe za podigawe na 6 minariwa. Ne go dobil.

Brojot na minariwata za sekoja xamija na planetava go odobruva verskiot sovet na Kaaba vo Meka. Po dolgo nategawe, sovetot popu{til pod uslov prvo sultanot da dogradi u{te dve minariwa na xamijata vo Kaaba. Taka i bilo. Sultan Ahmet ne do~ekal ovoj prostor da stane kulliye (op{testven centar) na islamskiot svet. Umrel samo edna godina po zavr{uvaweto na monumentalnata gradba.

Kako kompletno re{enie kompleksot na Sinata Xamija bez dilema ja nadvi{uva arhitektonikata na Sveta Sofija, pa ne mora da se ~eka in`.arh. Tomo Pisevski da go potvrdi toa vo negovite fini no retki recenzii za arhitekturata na balkanskive prostori. Osnovata na moeto tvrdewe e vo faktot deka xamijata e gradena pod vlijanie na Sveta Sofija no dosta podocna, so mnogu pove}e opit i mo`nosti. U{te od vlezot, ako im posvetite pove}e vnimanie na ogromnite bronzeni porti dekorirani so floralni i kaligrafski varijacii, }e zabele`ite minucioznost vo izvedbata na sekoj detalj. Portite ne visat na {arki tuku, i pokraj svojata ogromna te`ina, se otvoraat i zatvoraat na sopstvenite oskini upori{ta.

Vo centarot na ogromniot vnatre{en prostor, da re~eme avlija, se nao|a heksagonalen mermeren {adrvan so prekrasni cvetni dekoracii. Vo rezervoarot za voda za miewe plivaat zlatni ripki: star metod za proverka na pitkosta na vodata.

Vnatre{nosta na xamijata e velikolepna. Du{emeto od 2.256 kvadratni metri e pokrieno so barem dvatri sloevi najfini persiski kilimi. Nad nego se kreva ogromna kupola visoka 40 metri, a vo strani~nite yidovi se otvoreni 260 prozorci za da mo`e son~evinata da si igra po slikopisnite glavno sinoliki fajansni plo~ki naokolu, da se topi vo persijanerite dolu i da gi kape licata i du{ite na vernicite niz nea. Nekoi od prozorcite, vo apsidata, se vitra`ni. Zaradi zabranata na slikawe likovi, dekoraciite se floralni, geometriski ili kaligrafski.

Me|u cvetnite motivi dominiraat trendafilot, zumbulot, laleto i kalinkata. Kaj geografskite nadbrojuvaat pletenicite. Vo kaligrafijata toa se citati od svetiot Koran. Dominiraat tri boi. Kaj plo~kite od Iznik sina ili tirkizna. Vo islamot sinata e boja na neboto. Niz kilimite dominiraat crvenata i zelenata. Zelenata, kako boja na vegetacijata vo prirodata, Islamot ja smeta za boja na pravovernite. Zatoa i kupolata na Kaaba vo Meka e zelena, zatoa golem broj axii nosele zeleni turbani pa i gi bojadisuvale doma{nite porti i nadgrobnite spomenici zeleno. Crvenata e turska nacionalna boja. Na izleguvawe, nad asurata, }e vidite plo~ka so nekoi {arki izvedeni vo pozlata i vo arapsko pismo. Vo prevod {arkite zna~at: "Bog im pomaga na onie koi si pomagaat sebe si".

Zad xamijata se nao|a turskiot Muzej na tepisi i kilimi. Ako odnovo go pominete Hipodromot, }e dojdete do Palatata na IbrahimPa{a vo koja sega se nao|a Etnografskiot muzej. Taa nekoga{ bila najubava privatna palata vo Istanbul, rezidencija na golemiot vezir na imperijata, toga{ beskrajno mo}niot i mnogu umen Ibrahim Pa{a. Od nego Rokselana si nemala du{a pa sredila da li~i deka ~ovekot mnogu i se dopa|a, da stane toa javna tajna, pa posle go viknale na ve~era i da preno}i vo Topkapi, pa utredenta se otkrilo deka kutriot umrel na spiewe.

Inaku, desno od izlezot od Sinata Xamija }e za~ekorite direktno vo edna cvetna gradina so iljadnici cutovi, zelenilo, kandelabri i klupi. Zdivnete. Ako ste gladni i nosite burek ili sendvi~ pojdete vo krugot na Sveta Sofija. Tamu ima mal, sporeden dvor so ~e{mi, zelenilo i klupi. Zgodno za zalak-dva.