CRKVATA NA SVETATA MUDROST, Haghia Sophia, turski: Ayasofya, se vbrojuva me|u najgolemite hramovi na svetot. Prvata crkva na Aja Sofija e podignata po nalog na Konstantinus, sin na Konstantin Veliki, vo 347 godina. Me|utoa, 57 godini podocna taa crkva izgorela do temel, verojatno potpalena od iljadnici sve}i i lampi {to gorele vo nea. Se veli deka tenkite mermerni plo~i i prozorcite ja pravele nejzinata kupola svetilnik za brodovite {to prio|ale ovde. Na isto mesto imperatorot Teodosius vo 415-ta godina izgradil nova crkva, no nitu taa ne go pre`iveala razurnuvaweto i po`areweto za vreme na vostanieto na Nikite vo 532 godina. Zaslugata za ovaa dene{na Sveta Sofija, kon koja od cel svet sekoj den specijalno za nea doa|aat po nekoi tri-~etiri iljadi lu|e, mu pripa|a na imperatorot Justinijan.

Avtori na gradbata se arhitektite Antemius od Trales i Isodorus od Milet koi uspeale da ja zavr{at rabotata, po princip od ledina do klu~ na raka, za samo pet godini. Tehnikata na gradewe kupoli mora da ja poznavale preku nekoe sirisko ili persisko vlijanie ili iskustvo. Koga yidarite, slikarite, kamenoreza~ite, staklarite, zlatarite i dogramaxiite zavr{ile so rabota, a patrijarhot gi otvoril crkovnite porti, toga{, na 26 dekemvri 537 godina, imperatorot poleka i nesigurno po{ol kon kolosalnata gradba. Potoa Justinijan Prvi, od zbor do zbor, go ka`al ova:

Neka Ti e slava, o Bo`e, {to mi dade mo} da go napravam ova. Ej, Solomone, te nadminav!

Vo 563 g. kupolata na crkvava e padnata kako posledica na silen zemjotres. Ovaa, novava, ne e simetri~na: dijametarot istok-zapad e 31 metar a onoj jugsever 32 metri. Visoka e 56 metri. Mestoto kade vo crkvata stoel prestolot na imperatorot se smetalo za oficijalen centar na svetot. Vedna{ treba da se re~e deka po ona {to sega mo`e da se vidi kako vnatre{na dekoracija, freski i mozaici, Sveta Sofija e siroma{na vo sporedba so Crkvata na Spasitelot (denes: Karije Muzesi).

Muslimanite se nevini kako novoroden~iwa za zlostorot vrz golemoto umetni~ko bogatstvo na Sv.Sofija za{to koga toa e uni{teno niv gi nemalo voop{to vo Mala Azija.

Me|u 729 i 843 godina hristijanite ikonoklasti gi imaat iskopano re~isi site prekrasni mozaici, no taa sramota se prikriva, zgorazgora, so objasnuvawe deka |amiti tie dekoracii stradale od sloevite var i malter na Osmanliite! To~no e samo deka ona malku ostanati mozaici bile 6-7 veka pokrieni so dobar sloj var. Toa objektivno gi so~uvalo vo perfektna sostojba, slu~ajna zasluga na muslimanite. Otkako Kemal Ataturk naredil Aja Sofija da se transformira vo muzej na vizantiskata umetnost, ve}e mo`e da se u`iva vo nekoi otkrieni freskopisi, {to e zasluga na dvajca vizantolozi: Tomas Vajtmor i Pol Andervud.

Nad vnatre{nite porti {to vodat kon narteksot mozaikot vo oboeno staklo ja pretstavuva Bogorodica so Isus, Konstantin i Justinijan. Dvajcata ja daruvaat Majkata Bo`ja so simbolite na svoite najgolemi dostignuvawa. Konstantin so utvrdeniot grad Vizantium, Justinijan so maketa na Sveta Sofija. Minuvaj}i pod mozaikot, vleguvate vo vntre{niot narteks ~ii svodovi se bogato dekorirani. Vratata pravo pred vas vodi kon vtoriot kat. Caricata Teodora ponekoga{ zemala so dvokolkata zalet u{te od Teodosieviot obelisk da gi zapewavi kowite po strmiot spiralen kolovoz, za da ja iska~at vo kolesnicata se do gornata galerija. Toga{ toj cel vtor kat bil rezerviran samo za dami, no isklu~ivo imperatorkite mo`ele da se dovezuvaat vo ko~ii. A vamu }e ja u~at rajata na poniznost pred Boga.

Na desnata strana ima devet golemi porti, na levata pet. Centralnite i najgolemite se carskite. Mozaikot nad niv go pretstavuva Isus na prestol so Biblija na koja pi{uva "Jas sum Spokoj i Svetlina na Svetot". Vo forma na dva medaljona pretstaveni se Arhangel Gavril (desno) i Bogorodica (levo), a ~ove~eto koe mu go celiva stopaloto na Isus e imperatorot Leo VI Mudriot. Vo poslednata ni{a ima i eden portret na caricata Zoja so Konstantin IX Monomah. Negovata glava e naslikana vrz onaa na mladiot Mihail IV koj zgre{il pa ja zel za sopruga Zoja koja na svadbata imala 52 godini. Koga se pokajal i re{il da ja prati manastir bilo docna. Taa, pomudra, uredila da mu gi iskopaat o~ite po {to umrel, a potoa i da go precrtaat vo crkvata na Svetata Mudrost za da ne se gleda deka nekoga{, za kuso, vladeel so imperijata. Mala slika a tolku ka`uva, po ne{to i za praktikata na nekoi re`imi da gi ~istat istoriskite fotografii od portretite na partiskite otpadnici, nekoga{ni qubimci na liderite. Ova, mislam portretiraweto, ka`uva deka Vizantija znaela za portreten izraz vo slikarstvoto fini 500 godini pred renesansniot Zapad.

Golemiot vnatre{en prostor na crkvata e zasvoden so polukupoli i kupoli {to se nadovrzuvaat edna na druga formiraj}i celina koja e krunisana so maestralna kupola visoka 56 a {iroka 32 metri. Vo nea se vgradeni 40 mali prozorci, za da se pu{ti kolku e mo`no pove}e svetlina vo centralniot del na svetili{teto. Sega, svetlinata im bila poneophodna od se za{to niz svoite 7.000 kvadratni metri pokrien prostor Sveta Sofija imala natrupano ogromno bogatstvo. Ne stanuva zbor samo za blagorodni kamewa okovani vo te{ko zlato, za 107 fino politirani stolbovi dovle~kani od Balbek, Heliopolis, Efes i drugi mesta. Inicijalite na Justinijan i Teodora se skrieni vo akantusovite lisja na korintskite stolbovi, a vo mermerot mo`e da otkriete fosili na peperutki, da nasetite nekoi drugi likovi. No, ovaa verzija na Sveta Sofija ne e ni od blizu ona {to taa bila nekoga{.