Ogromnoto mnozinstvo turisti od Makedonija }e otsednat, kako {to e toa obi~aj so godini, vo nekoj hotel ili pansion na Bejazit, blizu Kapali ^ar{ija. Celiot toj del na Istanbul e splet sokaci i ulici {to odat do ili vodat od golemata avenija. Koga bev mnogu pomlad, u`ivav da go slu{am silnoto nadglasuvawe na prodava~ite, da ja ~uvstvuvam fizi~kata gustina na razminuvaweto, da gi vpivam mirizbite od raspalenite skari so }ebapi, ov~i kotleti i opa{i, da se trudam da gi razberam zborovite vo prodornite trelira~ki glasovi na muezinite {to gi povikuvaat vernicite na molitva, da go merkam blesokot na belite kolena na mladite Tur~inki. Za prvata zapoznava~ka pro{etka }e vi trebaat mo`ebi 34 ~asa talkawe od Bejazit preku kompleksot Sulejmanie, pa pokraj Sveta Sofija i Topkapi Saraj prudolu, kon Sirke~i i kejot na Bosfor.

Tamu mo`ebi }e sednete da gustirate ~a{ka jeni raki so meze, da isrkate slatko gusto kafe so lokum i studena voda ili da klinkate nekoja kocka mraz vo ~a{a viski i malku f'stci vo ~inii~e dodeka galebite }e kliktaat i so tri~etiri "ah" i "oh" svetilkite }e se palat kako na scena, }e se dr`ite so nekogo za raka a kar{i vas, Evropa }e koketira so cela Azija od kar{ija, optegnata dol` morskiot tesnec podadena kako manekenka na pla`a. ]e gledate a nema da vi se veruva. ^ista magija. Taka mi vi e toa vo Istanbul, mislam Carigrad odnosno Konstantinopol.

Ako sakate, mo`e da napravite da vi bide stopati poubavo. Za 5-6 dena relaksiran generalen turizam Istanbul e bundesliga, barabar so site svetski golemi gradovi, pod uslov da nemate vujko vo Amerika koj vi pla}a bilet do i prestoj vo Wujork.

Istanbul, jasno, ne e za izle`uvawe. Ranite utra se prekrasni, vozbudlivi migovi za sekoj otspan, istu{iran i gotov za skitawe turist. Ako ste na Bejazit, ene vi cel kvart super burek~ilnici i a{~ilnici, pijte si kafe i pojaduvajte tamu, ta uspeale da go bri{ete pojadokot od cenata na hotelskata soba ta ne. Tuka vi e maestetnata Sulejmanie, tuka Aja Sofija. Izgrejsoncata se da ti zajde umot, a zalezite se vozvi{eni.

HIPODROMOT
e formiran vo 203 g. pr.n.e. so ukaz na imperatorot Septimus Severus, a po insistirawe na negoviot sin Karakala. Proektiran i izgraden po terkot na
Circus Maximus vo Rim, toj vo su{tina bil sportski olimpiski centar so dimenzii 430 na 101 metar. Mo`el da primi 100.000 gleda~i. Sportskite natprevari se odvivale okolu trite obelisci vo centarot na hipodromot. Na severnata strana, pokraj Cezarovata fontana, podignata na 24 stolbovi se nao|ala carskata lo`a. Me|u niv bila smestena muzikata, a od dvete strani na lo`ata imalo po dve bronzeni statui na kowi. Sega tie go krasat plo{tadot Sveti Marko vo Venecija kade, vo 1260ta, povlekuvajki se po 4-ot Krstonosen pohod, gi odvle~kale Latinite. Trite drugi strani na Hipodromot imale, izgradeni vrz kolonadi i arki, tribini vo dva reda.

Na vakov centralen i mnogu zgoden prostor za sobirawe ogromen broj lu|e, normalno {to se odvivale i drugi, nesportski nastani. Tuka cirkuskata tan~erka Teodora prvpat mu go fatila okoto na imperatorot. Mnogu podocna, vo 532 g., po nekoja `estoka kavga okolu Teodora me|u Justinijan i nekoj voza~ na dvokolki, izbuvanalo vostanieto Nika, ~ij epilog e kole` na okolu 30.000 nedol`ni lu|e vo tek na samo pet dena. Ba{ tuka, na toj sega pitom prostor, e izveden i kole`ot na jani~arite, kopjeto na otomanskata vojska i li~nata garda na tolku sultani. Koga, azdisani, tie vo 1826 god. gi obrnale svoite kazan~iwa za hrana, kako znak so koj najavavuvaat revolt, sultan Mehmed Vtori naredil na svojata flota i na marincite (aha, i toga{) edna{ za sekoga{ da gi vrazumat presvrtni~ki raspolo`enite jani~ari. Site do eden padnale {to pod topovski salvi {to vo direktniot kole` koj marincite go zapo~nale ovde a go zavr{ile potoa, vo poterata na jani~arite po celiot grad.

OBELISKOT NA TEODOSIUS
e najstar kulturen pametnik vo Istanbul. Sosema druga rabota e {to toj voop{to ne e Teodosiusov tuku na egipetskiot faraon Tutmos Treti. Izgraden e od edno par~e porfir, crvenikav granit. Visok e 17,30 metri. Po~iva na ~etiri bronzeni kocki postaveni na mermeren postament. Od osnovata do vrvot visok e 22,79 metri. Toa e 21 santimetar pomalu od najgolemiot obelisk na svetot {to se nao|a vo Luksor a e izdelkan vo slava na kralicata Hatsep{ut. Kako i site egipetski obelisci, podigani vo slava na bogot na sonceto, i ovoj e 4-stran, a vrvot mu zavr{uva vo forma na piramida. Izdelkan vo 1471 godina pr.n.e.,toj e podignat vo Heliopolis (Son~evgrad) vo Egipet.

Kon samiot vrv faraonot Tutmos Treti e pretstaven kleknat pred bo`estvoto Amon-Ra komu mu se obra}a so slednive (izdlap~eni vo hieroglifsko pismo na samiot obelisk sve~eni zborovi: "Zatoa {to ovozmo`i da zavladeam so celiot svet i da gi pro{iram granicite na imperijata se do Sirija i ponatamu, preku Eufrat".

Obeliskot e donesen vo Vizantium po nalog na Konstantin Veliki, no bil ispora~an (ah, taa po{ta, sekoga{ ista) za vreme na Julijan po {to trebalo da pominat u{te 30 godini za da bide ispraven, po nalog na Teodosius, ovde na Hipodromot. Na postamentot se vre`ani sceni od `ivotot na Teodosius. Na severnata se gleda kako go nadgleduva podigaweto na obeliskot. Se gleda kako ~ovek so ~etka vodeni edna od debelite ortomi so koi e vrzan obeliskot. Koga ortomite }e se isu{at se sobiraat i obeliskot se kreva cic po mic. Na isto~nata strana se gleda so dvata sina Arkadius i Honorius. Tie po smrtta na tatka si }e ja podelat imperijata na Isto~no i Zapadno Rimsko Carstvo. Ju`nata strana go prika`uva Teodosius so caricata i semejstvoto vo nivnata lo`a.

Sli~en obelisk se nao|a vo Centralniot park vo Wujork, blizu Metropoliten muzejot, podarok na Amerika od Ali Pa{a, otomanski guverner na Egipet. Od milo{ta wujor~ani go vikaat Nefretitina Igla. Pa{ata, verojatno zatoa {to ne bile od tatka mu, bil prili~no dare`liv so faraonskite obelisci. Drug eden i podaril na Francija, se nao|a na Plas d'Konkord, a tret na Britanija.

STOLBOT NA ZMIITE
ili Serpent's Column, e centralno lociran stolb na Hipodromot. Se nao|a vo bunaresta dupka, ograden so nekoi `elezni obra~i{ta. ^mae taka `alno dekapitiran zaradi praznoverito na gr~kiot patrijarh vo vremeto na imperatorot Teofilos, u{te pogolem tapanar. Nekoga{ ovoj stolb stoel vo Delfi vo krugot na Apolonoviot hram, podignat vo znak na blagodarnost za pobedata na sojuzot od 31 gr~ki gradovi vrz Persija vo bitkata kaj Platea. Vo Carigrad e donesen vle~kan od 10.000 robovi po nalog na Konstantin Veliki i go ilustrira eklekti~kiot vkus na imperatorot, od ~ij poseg ne bilo bezbedno nitu edno umetni~ko delo na stariot svet. Se smeta deka vojskovoda~ite Pausanias i Temistokle vo 497 godina pr.n.e. dale nalog da se soberat site metalni predmeti pleneti od Persijcite i od niv da se izlee stolb na blagodarnost. Negovata originalna forma prika`uvala tri kako prcel ispletkani zmii od po 7,30 metri koi so glavite, na vrvot, dr`at zlatna kruna. No, bidejki onoj dudukot bil na stojali{te, razbiri{ neli ti ~ove~e, deka tri, zgora krunisani, zmii se simbol na Satanata, naredil gornite tri metri od metalniot spomenik da se secnat i da im se uni{ti tragata. Edna od zmiskite glavi sega e vo Britanskiot muzej vo London. Drugata, polovinka, e vo Istanbul. Na tretata i se gubi tragata. A{ Satana.

PIRAMIDNIOT STOLB
e vo forma na obelisk izgraden po nalog na carot Konstantin Porfirogenit od granitni blokovi, a so namera da go nadvi{i Kolosot od Rodos. Konstantin bil vnuk na Vasilie i sakal vo mermerot da se vgradat bronzeni plo~i so reljefni prikazi na voenite pobedi na deda si i toa da bide negov skromen prilog vo slava na semejnata loza. Re~eno storeno. Arno ama, istorijata sakala krajot da bide malu poinaku. Krstonoscite do{le i gi iskornale site bronzeni plo~i so reljefite i od niv izleale svoi, za ovde okupatorski, metalni pari, sega sosema bezvredni moneti.

AKVADUKTOT NA VALENS
Mnogu se somnevam deka ~ovek mo`e da ne se soo~i so ovaa impozantna gradba koa zmiuli~i niz Istanbul i koja ovde ja vikaat Bozdoğan Kemeri, {to vo prevod zna~i "Akvaduktot na siviot sokol" Dolg e 921 metar, samo 50 pokus od originalniot. Pove'e sultani imaat vlo`eno golemi sredstva da se odr`i kakov {to e sega. Zapo~nat vo vremeto na Hadrian zavr{en e 368-ta za vreme na imperatoprot Valens spored kogo i e poznat..