Prvata rezidencija na sultanite na Osmanliskata imperija, Topkapi Sarai, e rasko{en prostor {to dominira ne samo so Istanbul okolu sebe, so pod nego nekako razleanoto sinevilo na vodite na legendarniot Bosfor tuku i so moriwata i zemjite na ovoj {irok spoj me|u Evropa i Azija, a nekoga{ i so polovina Evropa i zama{ni par~iwa na Afrika i Azija. Nekoga{.

No i sega, koga ~ovek skita po gradinite, salonite, palatite, kujnite i haremskite odai, po terasite na Topkapi, eve polovina milenium otkako poslednite vistinski golemi imperatori na carstvoto gi nema - naprosto se ~uvstvuva taa nekoga{na ogromna mo}. Ako se ima predvid deka islamot striktno zabranuva izobrazba na sekoe su{testvo so besmrtna du{a ({to }e ka`e lu|e i `ivotni) toga{ e jasno deka vo takva sredina ne mo`e da se o~ekuva nekoja slikarska ili skulptorska tradicija koja }e zao|a so vekovi vo minatoto. Koga }e gi zagleda ~ovek onie razleani belorozevi debeli mesa na Rubensovite goli `enski sednati zakikoteni vo skutovite na oxagoreni satiri i razvratni bogovi mo`ebi }e sfati za{to e i od kade proizleguva taa islamska krutost sprema slikaweto ~ove~ki tela. Za prosvetenite imalo mo`nost da gi izleat svoite umetni~ki porivi niz suptilnite iluminacii i minijaturi. No da se bara vo niv ne{to sporedlivo na golemite majstori na zapadnoto slikarstvo, e kako da se o~ekuva Nijagara od inka.

Me|utoa islamot dozvoluva filigran stvo, rastitelno dekorirana keramika (fajans), a sekako pokraj nea ~ist dizajn na formi na sadovi ili predmeti od porcelan, pa ra~no obraboteno staklo i kristal, kujunxistvo, kaligrafija, kilimarstvo, floralno ornamentirana dlabokorezba itn. (Dve ogromni izlo`bi na turskata umetnost ja vozbu duvaat Evropa. Ednata, vo Brisel, zavr{uva{e koga vo London se otvori druga, u{te pogolema i pozna~ajna. Predgovori na katalogot napi{aa premierite Erdogan i Bler. Nie donesuva osvrt na recenziite i odglasite od tie dve pretstavuvawa na dela dosega neizneseni od Turcija. Na site im e jasno deka zemjata e vo ofanziva i na kulturen front vo sovladuvaweto na otporite za nejzino vleguvawe vo Evropskata Unija.

Sli~na e sostojbata i so literaturata: nasekade silno vlijanie na islamskata klasi~na forma. Qubovni poemi, kopne`, epski tvorbi za herojstvo i stradawa, egzaltacija i predadenost kon Alah. Pismenite vo periodot me|u XI-XV vek, kako Jusuf Has Haxip ili Ali Sir Nevai na primer, mnogu sakale da doka`at deka turskiot kako jazik na poezijata i filosofijata bil razvien do sovr{enstvo. No toga{ postoele uslovno ka`ano dva turski jazika. eden oficijalen Osmanliski turski (ve{ta~ki kompiliran jazik za op{testvenata elita) od edna, i naroden turski na koj Junus Emre vo 13-ot vek go ima najubavo opeano trepetot na du{ata na svojot narod, od druga strana. Vakva dvojnost poznava i arapskiot vo Egipet. Filmot, teatarot i poezijata imaat so~en jazik so svoja grmatika, svoj re~nik a birokratijata, sudstvoto, univerzitetite - koristat "nekoj drug jazik".

Taka se tamu do pred tri~etvrt vek. Od ona vreme koga Ataturk, toa e od 1925 god. navamu, po~na silno da pottiknuva otvorawe umetni~ki akademii, slikarski ili skulptorski {koli, rabotite se izmeneti, no samo onolku kolku e mo`no. [to }e re~e: malku. Glavno stanuva zbor za brojni modifikacii ili varijacii na evropski i amerikanski temi, otkrieni mnogu docna za da bidat interesni. Literaturata ima napraveno kvantumski is~ekor vo sporedba so drugite umetnosti. Kako primer za toa }e go poso~ime opusot na nositelot na Zlatniot venec na Struga, Daglarxa. Negovi dela ima na makedonski i edna kniga negova poezija mo`e da vi bide mnogu inspirativen pridru`nik na patuvaweto. Zaslu`uva vnimanie opusot na Kemal Tahir, kogo pove}emina go smetaat za najgolem sovremen romansier. Na angliski e preveduvan i Jaser Kemal so romanot Memed, mojot Sokol nagradena kniga so tematika na eden sovremen Robin Hud, ili Galeb, niz koj avtorot pravi koktel od mitska skazna so zbivawata vo realniot `ivot na sovremen provinciski grad. Mehmet Gileryuz e drugo poznato ime me|u pisatelskiot svet na zemjata.

Niz Turcija }e se najdat umetni~ki par~iwa broderii, pletki, vezovi a sekako i prvi~no kilimi. No toa sepak vo su{tina e samo rakotvorba ili artizanat, ne umetnost.

Muzika
Turskata muzika e raznoobrazna no toa ne e nekoja silna uteha za nenaviknatoto zapadnoevropsko uvo. Vo ovaa prigoda treba da se poso~i deka muzikata na kapelite na jani~arskite edinici nekoi muzikolozi ja sporeduvaat so ona {to e op{t zvu~en efekt na wuorlean{kite xezbendovi za vreme na mardi-gra festivalot. Klarineti, bastrubi i cimbali: instrumenti {to davaat silen zvuk. Jani~arite ja koristele taa silna zvu~na potkrepa vo napadot, kako i mnogu drugi vojski patem. Koga }e bile uspe{ni, nikomu ni{to. Koga otporot }e bil silen i }e morale da se povlekuvaat brzo - gi frlale instrumentite i fa}ale xade. Niv, instrumentite, gi pribirale zapadwacive i taka tie si na{le pat do kompozitori kako Mocart, Betoven, Hajdn.

Eden od tie instrumenti e keman, kaj nas kemane, so lesna pejorativna konotacija, iako stanuva zbor za viola. Te{ta mi Nada Cvetkova od [alevci, ~ij brat Cane be{e violinist vo Filharmonijata, go sumira{e celiot odnos sprema muzi~arite so dva zbora: "Eh, kemanaxija"! Kemanot e kako viola no sosema poinaku se {timuva. Pokraj nego imale kemence, osobeno popularen po crnomorieto, pomal i podelikaten instrument {to dava razli~na boja zvuk ako strunite mu se prebiraat so noktite od prstite. Vo po~etokot na 18vek od Arapite imaat prifateno drug `i~an instrument: kanun. Toj e kako citra i dostignuva tonalitet od tri oktavi vo mali terci pa stanal mnogu popularen me|u finite dami na imperijata. Tanbur e turski instrument so osum `ici {to imaat tonski raspon od dve oktavi. Od istok imaat doneseno Ud (predvesnik na gitarata) so dr{ka pod agol. Na krajot mora da se spomene i nivniot nej (ney), duva~ki instrument, na{ki zurla, prosto neodminliv vo persiskata, arapska i turska muzika, Zavisno od pozicijata na glavata, ume{nosta i silinata na duvaweto toj mo`e da dade celi tri oktavi tonalitet. Razni sekti smetale deka zvukot na nejot sli~i na glasot na sevi{niot. Kaval, tipi~no nomadski instrument, se koristi i vo na{iot folklor. Nivnata zurna, kaj nas zurla, e prethodnik na filharmoniskata oboa, a mey e nejzina skratena verzija. Nakuso: so trubadurskiot saz nekoi nego go vikaat i baglama) - ete fina kolekcija specifi~ni instrumenti (plus Sipsi, pa Gayda, Tulum, Tef i sekako Zil) kako ilustracija za posebna muzi~ka kultura neguvana so vekovi.
Postoi tuka eden apsurd koj e kuriozitet {to zaslu`uva pomen: na onolku voena muzika i takov broj instrumenti plus haremsko svirewe i peewe - se belki }e da imalo nekoi lu|e koi gi pravele instrumentite i ja pi{uvale muzikata za niv. E toa e jadecot: nema pi{ani kompozicii! Duri tamu vo poslednite godini na 18 vek nekoj Hamoparmun Limonjuian, galiba od ermensko poteklo, ~krtnal nekakov noten sistem, no kemanaxiite pak sekoj po svoe. Zatoa nema noti so starata muzika. Voenite jani~arski orkestri mora da bile samo za pravewe {to popekolna |urultija od pislivi i ekstraterestijalni zvuci za skorivawe strav, ni{to drugo.

Nekoi ritmi, osobeno onie koi }e gi ~uete na ritualite na tancuva~kite dervi{i, Mevlevi, koristat ne{to sli~no na tonalitetni skali kako do-re-mi-fa-sol-la. Ama ne ba{. E, toa "ne ba{" pretstavuva mala pre~ka, da ne re~am bariera, za {ireweto ili prifa}aweto na taa muzika. Vo su{tina toa doa|a od ~etvrttonskata struktura na nivnata muzika, koja, zatoa, vo sporedba so celo ili polutonskata zapadna muzika na nenaviknatiot mu zvu~i monotono. Za razlika od taa, da ja ka`eme osmanlisko klasi~na muzi~ka tradicija, onaa {to bi ja narekle folk e dosta `iva i slu{liva. Mene mi zvu~i isto kako vo skopski taksi koga }e ti zapuka majstorot nekoj vrawski folk, komplet so duwe-ranke, duwe-ranke, kru{ke karamanke ili {taaa mi raadi{...

U{te se odr`uvaat golemi festivali na provinciski peja~i, eden vid patuva~ki trubaduri. Ovde trubadur se vika "asik", ne{to kako "qubovxija". Od poslednite vistinski (Asik Veysel na primer, umre vo 1974 godina) mo`e da se najdat i kaseti i diskovi. Onie koi se interesiraat za poseriozna turska muzika temelena vrz nacionalniot folklor treba da pobaraat snimki na dela na Ulvi Cemal Erkin koj ima pet simfonii, simfonieta i rapsodijata Kocekce .

Na pop-scenata yvezdite se palat i gasat non-stop. Ibrahim Tatlises, Bulent Ersoy, Bergen, Serab Erenler, Zulfu Livaneli, Sezen Aksu - mo`e da bidat ubav muzi~ki suvenir. Livaneli sorabotuva so Mikis Teodorakis pravej}i protestna muzika za mir vo ovoj del na svetot. No sepak Ibrahim Tatli{es, porane{en yidar od Urfa (pobarajte ja na mapa ako sakate, na ponovite e ozna~ena kako Sanliurfa) stana superstar za ona {to ovde se vika najpopularna forma na dene{niot turski muzi~ki izraz.

Ankara i Istanbul odr`uvaat operski ku}i, muzi~ki konzervatoriumi i edna dr`avna folklorna trupa, pi{i: Tanec.

Turcite se kinaxii. Prvite kinosali datiraat 0d 1896 god., nepolni 10 meseci po prvite proekcii na bra}ata Lumiere! Prva filmska kompanija e formirana vo 1922 godina. So svojot "Susuz Yaz" (Suvo Leto) Metin Erskan osvoi zlaten medal vo Berlin (1964) a potoa i nagrada vo Venecija.Yilmaz Guney, koj kako re`iser i akter e najpoznat turski filmaxija, napravi nekolku dela no so Yol (Pat) niz koj se tretiraat sudirite vo edno kurdsko semejstvo vtkaeno vo lokalnata turska sredina, go osvoi Kan vo 1982 godina. Temite na ovaa filmska produkcija se glavno socijalni, a me|u novite imiwa se vbrojuvaat Omer Kavur,Tunc Basaran i Halit Refig.

Arhitektura
Vo tekot na formira~kiot period na idnata imperija, tamu vo tekot na 14 i po~etokot na 15 vek, bilo normalno {to Osman Gazi (od tamu neli, izrazot osmanlii pa soodvetno Osmanliska odnosno Otomanska arhitektura)gi koristel direktno i gi adaptiral osvoenite `iveali{ta i javni zgradi na pobedena Vizantija. Brojni pri~ini }e dovedat do toa sponta