|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
Mar{ruta: Od Mersin 70 km; Od Ankara po E90 ramno 490 km; Od Antalya 555 km; Od Konja 350 km; Od Nev{ehir (Cappadochia) 280 km; Od Adiyaman (Nemrut Dagi) 370 km, a od Dijarbekir 555 km.
So svoite okolu 2,500.000 `iteli Adana e ~etvrti grad na zemja-ta i zna~aen industriski centar koj svojot o~igleden prosperitet (za 10 godini eden milion pove}e naselenie) go temeli na plod-nata nizija ^ukurova. Nea ja navodnuvaat rekite Ceyhan, Tarsus i razgranatiot sliv na Seyhan (nekoga{no ime Sarus) okolu koja i se protega gradot. Nizinata e odvaj na 20-50 metri nadmorska vi-so~ina i ja karakteriziraat pekolno topli leta so visoka vla`-nost na vozduhot od maj pa do oktomvri i mnogu blagi, do`dlivi zimi. Ramnicata prosto se svitkuva pod bogatiot beri}et.
Pamuk do nedogled, kolku za tekstil tolku za masloto, celi po-liwa (ne nivi) so `ito, pa planta`i ju`no ovo{je, {e}erna trs-ka, sekakov zelen~uk. Taa e administrativen centar na oblasta Seyhan, koja se grani~i so Sirija, a se nao|a samo 50 km od Medi-teranot. Gradena e so buren entusijazam no malku haoti~no, a toa, na onie koi sakaat obmisleni, fino planirani urbani jadra, ne im e ba{ po vkus. Da se vo pravo ne bi privlekla eden milion lu|e za tolku kuso vreme. Mora da ima nekoj {arm, koj tu|i o~i ne go sogleduvaat.
Adana pameti mnogu. Ovde od pamtiveka se formirale ~elnite formacii na site vojski {to poa|ale na zapad. Koga }e se pomine Ciliciskiot premin, celata provincija e kako e` so bocki na~i~kana so ostatoci na fortifikacii gradeni i urivani kako koja vojska }e ocenela deka treba. Tie se mnogu poseriozni i pofunkcionalni gradbi od bunker~iwata niz Albanija.
 Sama Adana e ~udna kombinacija na novoto (po severnata strana) i staroto (okolu rimskiot Tas Kopru odnosno Kamen most {to go izgradil Hadrian). Noviot del go krstosuvaat {iroki bulevari, ubavi parkovi i silna dinamika. Stariot del e nekako zapu{ten. Da ne se onie 319 metri od neednakvi i malu iskriveni 18 lakovi na Hadrijanoviot most (Kameniot most vo Skopje gi ima {est) da ne e ovaa nova [abanxi xamija, da ne e staroto gradsko jadro, bazarot, fenomenalnata kujna i okolinata so site nejzini atrakcii - da se pra{a ~ovek dali da pojde tamu. ]uprijata e remek delo: proekt i izvedba na arhitektot Auxentius koj vo IV vek pr. n.e. ima izgradeno pove}e drugi mostovi, nekoi od niv i vo samiot Rim.
Ne e ova {'o da e star most. Duri i sinot na kalifot Harun-al-Ra{id ima davano pari za negova obnova, a keseto na otomanskite sultani e odvrzuvano pove}epati. Lakovite mu se 13 metri nad vodata. Na dvete strani od mostot ima ba`darinski kuli. Sekoe minuvawe gro{ li, dva li, kolku treba. Naplatnite rampi rabotele do pred 100 godini. S¢ do izgradbata na dvete irigacioni brani na Seyhan, rekata bila plovna do pod nego. Kaj bazarot, blizu do Saat Kulata se nao|a Ulu Xami, gradena 1507 godina so minare {to izgleda kako svetilnik. Potsetuva na golemite kairski xamii, nekoi opi{ani vo Azharovci na Trajan Petrovski, verojatno edinstven ambasador koj pretstavuval dve razli~ni dr`avi vo Turcija. So upotreba na bel i crn mermer postignati se interesni fasadni dekoracii. Tuka blizu, isto kaj bazarot, e i Yag Camii, gradena isto vo vreme na Ramazonogullari, koja ima prekrasna vlezna partija od boen `olt granit. Majstor Sinan ovde ja izvel Hasan Kethuda Camii.
 Me|utoa ovde se nao|a i najgolemata (nad 6,000 kvadratni metri pokriena povr{ina) xamija vo cela Turcija izgradena vo 1998 godina po proekt na sovremeniot arhitekt Necip Dinç polovina so pari na vernicite polovina na Fondacijata [abanxi pa i se vika [abanxi Xami.Nejzinite {est minariwa se po 99 metri a najgolemata od pette kupoli ima dijametar od celi 32 metri. Isklu~itelno impresivna, osobeno na zajdisonce.
Spored legendata, sli~no na Rim, i Adana ja osnovale dvajca bra}a, Sarus i Adanus. Koga ja zavr{ile rabotata so vtemeluva-weto na gradot po dvata brega na rekata (kolku ubava, bratska podelba na imiwata: rekata po edniot, gradot po drugiot) niv gi zafu~arile visoko vo vselenata i sega trepkaat vo soyvezdieto Golema Me~ka kako dve svetli to~ki. ^ista protekcija ili nepotizam: Sarus i Adanus bile sinovi na bogot na neboto Uranus koj od svoja strana bil em sin em soprug na Gaea ili Ge, }erka na Chaos i personifikacija na Majkata Zemja. Chaos, patem, e praisto~nik na s¢: na vselenata, na zemjata i na bogovite. E, Uranus, preku Gea, isto e tatko i na dvanaesette Titani, na Kiklopite i na Gigantite, storakite i 50glavi ~udovi{ta koi Uranus gi ~uval zaklu~ani. Nejzina posledna ro`ba (kakov ubav zbor za ona gadno su{testvo!) e grozniot Typhon. Nakuso, de~i{tata na Gea i Uranus bile po princip neranimajkovci. Eden den, najmo}niot od Titanite, Cronus, najmlado dete na Gea i Uranus, zaedno so bra}ata go soboril stariot tatko od bogovskiot prestol i go iskasapil.
Od krvta na Uranus padnata vrz Gea se pojavile trite Erinii (Erinyes) ili Furii, koi im se odmazduvaat na tatkoubijcite i krivokletnicite. Prvata, Tisiphone, e odmazdni~ka na ubistvata, Alecto e nesopirliva vo gnevot, a Megaera e qubomornata. Gi vikale ]erki na no}ta, `iveele podzemji, bile spravedlivi i nemilosrdni. Osnovna me|u brojnite raboti {to gi kaznuvale bilo ubistvoto na krvni srodnici. Interesno, no vo istoriskiot period na Stara Grcija nema podatoci za ~estuvawe na Uranus. Titanot Cronus (rimski Saturn) stanal gospodar na vselenata, a so Rhea imal {est deca, polovinata od prvite 12 olimpiski bogovi. Me|u niv i Zevs, koj }e go pobedi tatka si i ~i~kovcite Titani so pomo{ na Kiklopite i Gigantite, ama potoa }e gi prati vo Tartarus, najmra~nata, najdlaboka dupka na podzemniot svet..
Ona so sozdavaweto na Adana e mitologija, za romanti~ari. Za onie koi se po faktografijata treba da se ka`e deka Adana e formirana kako hititska naselba nekade okolu XV vek pr.n.e. i deka potoa se izmenile mnogu gospodari i zapovednici. Celi 700 godini ja vladeele Rimjanite otkako Pompej (onoj {to gi istrebi piratite) ja osvoil za imperijata. Prvite islamski voini }e vjavaat tuka kon VII vek i }e odjavaat, potoa nekoe vreme }e gospodarat krstonoscite za da stane upori{te na Selxucite od Konja, a duri vo 1517 godina sultan Selim }e ja vnese vo sostav na Otomanskata Imperija. Od 1918 do 1922 god. gradot bil pod francuska vlast. Vkupno ~etiri godini, kako da e toa va`no vo onolku bogata istorija!Toa e kako {to bilo. Kako e sega, e ne{to sosema drugo: Adana e mo}en sovremen industriski centar (prehrana i tekstil) koj nema osobeno interesni raboti za razgleduvawe.
SOOBRA]AJ:
Pretpostavka e deka tu|incite {to se nao|aat vo Adana tuka se samo za da smenat avtobus, voz ili da fatat avion. Aerodromot (Sekirpasa Havaalani) se nao|a 4 km zapadno od gradot. Turk Hava Yollari tel. (322)435.9186, od edna i Istanbul Airlines od druga strana, tel. (322) 454.3806, dr`at dnevni linii za Ankara i Istanbul (60 odnosno 90 minuti let) i pove}epati nedelno so golem broj evropski gradovi. Ima avtobuska vrska me|u terminalot vo gradot i aerodromot, taksi ~ini $5.
@elezni~kata stanica, na ~ija fasada od daleku bleskaat kerami~kite plo~ki so koi se izvedeni ubavi dekoracii, e na severniot kraj na Ziyapasa Bulvari. Me|u Mersin i Adana ima 67 voza dnevno, a se patuva 75 min. Za Ankara vozi Cukurova Ekspresi: toj poa|a dnevno vo 19:10, a pristiga vo prestolninata utrinata vo 08:10 ~. Biletot ~ini $10 za sedi{te, $12 za ku{et, $25 za spalno leglo. Za Istanbul - Haydarpasa - preku Ankara vozi Toros Ekspresi sekoja ve~er vo 23:30 a pristiga na Haydarpasa na Bosfor utredenta vo 21:20. Biletot ~ini $13 za prva klasa plus $26 za leglo vo singl kabina.
Brojni dnevni avtobuski vrski za Adiyaman i Nemrut Dagi, 370 km, {est ~asa, 8 dnevno, $10; Alanya, 440 km, 10 ~asa, 8 dnevno, $18; Ankara, 490 km, 10 ~asa, sekoj saat, $16; Antalya, 550 km, 12 ~asa, 4 dnevno, $20; Diyarbakir, 590 km, 10 ~asa, 5 dnevno, $16; Aleppo / Haleb Sirija, 300 km, 12 ~asa, eden dnevno, $30; Konya, 350 km, 7 ~asa, na ~as, $12; NevsehirCappadocia, 280 km, 5 ~asa, 6 dnevno, $10 Van, 960 km, 18 ~asa, eden dnevno, $25.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
