|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
Mar{ruta: Od Antaliya, po N400, Od Konya po N330 i N695 preku Beysehir i Akseki (276 km) ili od Konya po N715 preku N715 do Icericumra (43 km) potoa po N705 do Hadim (91 km) Kerkopru Magarasi) pa po N340 do Sariveliler (56 km) po {to preku Goktepe do Alanya ima 84 km. Od Side 60 km.
Edno malo poluostrovce vo pravoagolna forma, {to go formiraat nekoi karpi izniknati od ramnicata i vodite na moreto, e toa e taa pro~uena Alanya. Se gleda od daleku. Izgleda kako da e nekoja prirodna tvrdina. Duri koga }e i se ponabli`ite se gleda deka najvisokiot del od toa liliputansko polustrovce e opa{an so bedemi kako odbranbeni yidi{ta so pu{karnici i kuli. Taa karpesta pojava vo moreto tolku gi impresionirala Ahajcite {to ja narekle Kalonoros (Ubava Planina).
Toa od pamtiveka bila strate{ka to~ka i me|nik me|u Pamfilija i Cilicija. Tamu vo II vek pr.n.e. Diodoros Triphona, piratski glave{ina, izgradil krepost na vrvot na poluostrovoto, no oti{la pepel vo ~istkata na piratite od Sredozemjeto (opi{ana vo tekstot za Side). Zapadniot prioden pat e mnogu udoben makar {to monoton. Negovata ju`na strana e nedogledna peso~na pla`a, ovde onde osve`ena so po nekoj ozelenet motel, kamping ili rekreativen centar. Severnata strana e pointeresna: bogati planta`i ju`no ovo{je, po nekoj kervanseraj (Sarapasi Hani, na 14 km pred Alanja) ili benzinska pumpa.
Dene{na Alanja (nekoga{en Coracesium) ima vo potesnoto gradsko podra~je okolu 100,000 `iteli koi `iveat vo lento tempo, ma non tropo. Ova e edno mesto kade u{te mo`e da se sretne dosta svet koj ja ra{etuva lokalnata tradicionalna i mnogu koloritna nosija. Vo ekot na sezonata gi nema mnogu: se povlekuvaat pred naezdata turisti vo gornite maala na gradot vo koi ku}ite se idili~ni, potonati vo zelenilo i omaeni so prekrasni vidici.
Alanja e ubav grad. Ima suvi leta i blagi zimi. Taa brzo stanuva edno od novite sobirali{ta na Mediteranot. Cela Turcija naprosto luduva po Alanya. Najmalku 40-50 avtobusi dnevno doa|aat ovde od site mo`ni nasoki. Dokolku avtobusot vi e prevozno sredstvo, barem tri dena pred zaminuvawe proverete dali imate to~na rezervacija. (Centralnata avtobuska stanica e na samiot avtopat N400 koj niz gradot nosi ime Ataturk Caddesi). Koga sme kaj avtobusite: ~inam Alanja ima samo edna - ama vredna - linija na gradskiot soobra}aj. Vodi od pristani{teto dolu do vratite na tvrdinata gore. Do drugite adresi, kako {to se hotelite, restoranite i pla`ite se odi so taksi ili dolmu{ za sitni pari. Ili autope{, fraj.
Vo vreme na proslaveniot Rumski sultanat (1071 1243) Alanya bila glavno pristani{te, a Konya prestolnina na selxu~kite Turci. No, toa se slu~ilo re~isi pred krajot na sultanatot za{to dotoga{ gradot, onaka ukrepen, uspeval da im dava otpor na napadite na mo}niot sultan Alaeddin Keykubad. Od prviot akt, {to go potpi{al vo 1221 godina se gleda kolku mu bila dragocena taa pobeda. Na osvoeniot grad mu go smenil imeto za da go nare~e po samiot sebe: Ala'iye, gradot na Ala. Nekoi 700 godini podocna Ataturk }e napravi mala korekcija i }e go vesternizira Ala'iye vo Alanya, {to si ostana.
 Pristani{teto so promenadata, prijatnite restorani so ribni specijaliteti, terasesto postavenite kafuliwa i ~ajxilnici se relaksira~ki ambient okolu ednata atrakcija: osumagolnata Kizil Kule (Crvenata Kula) koja Alaedin ja izgradil vo 1226 godina. Toa na kulata se potvrduva vo tekst vre`an na persiski jazik vo koj se veli:
Na{iot gospodar, golemiot sultan, nadgleduva~ na narodite, sultan na sultanite, za{titnik na Alahovite sledbenici, gospodar na zemjite Gospodovi, pomaga~ na muslimanite, branitel na zakonite, za{titnik na nevinite od tiranite, senka Alahova na zemjata, kruna na Selxucite, tatko na ostanatite...ja izgradi ovaa gezegende kula. Neka mu dade Alah dolg `ivot. 1226 godina.
Kulata visoka 35 metri, koja ja proektiral arhitektot Ebu Ali od Aleppo, od temel e restavrirana vo 1955 godina. Ima pet kata, sekoj podelen na osum dela. Nejziniot goren del e vo forma na inka i vo nego se sobirala do`dovnica, rezerva voda za garnizonot {to ja opslu`uval. Od vrvot se otvora ubav pogled na okolinata. No nejzina osnovna funkcija bila druga. Da go brani limanot i blizu do nea golemoto selxu~ko brodogradili{te, na turski "tersane", impozanten grade`en potfat i klu~en, strate{ki objekt za imperijata izkamenore`an 1227 godina vo granitot na zasolnetata strana na poluostrovot.
 Brodogradili{teto (na fotkata levo) ima pet zasvodeni me|usebno povrzani galerii dolgi 45 a {iroki 7,7 metri. Ovde se gradeni brodovite na flotata koja stana strav i trepet za celiot isto~en Mediteran. Gra|ata za niv e vle~ena od bliskiot bogat so kedrovo drvo masiv na Taurus. Brodogradili{teto rabotelo se do 1950 godina.
Nikomu koj ne go {etal kvartot Ehmediye, stotina metri pod Ic Kale (Vnatre{na Tvrdina) ne mu se broi deka ja posetil Alanja. Vekovite ovde kako da se koristeni za konzervacija. Ova bil vojnoadministrativniot centar na provincijata. Po uli~kite, ovde - onde, lu|eto iznele sergii so prekrasni tanteli za proda`ba. Ima preubavi starinski ku}i. Ka~uvaweto pe{ do gore e zamorno, ima okolu tri kilometri, cel ~as, pa nema ni{to lo{o ako se polzuva taksi za $4 do gornata tvrdina. Vo toj slu~aj bo`estveniot pogled na poluostrovceto, ultramarinot na moreto, biserot na pla`ite i kaleidoskopot na vnatre{niot grad vi se ~inat sosema gratis.
 Alanja nudi u{te edna ubava pro{etka: se izveduva so ~amec okolu poluostrovceto. Prevoznikot }e dojde do Asiklar Magarasi (Qubovni~ka pe{tera), Korsanlar Magarasi (Piratska pe{tera, na fotkata) pa potoa Fosforlu Magarasi a sigurno i Damlatas Magarasi. Vo poslednava, otkriena vo 1948 godina, vozduhot e na konstantni 22 celziusovi zimoleto, ima radioaktivni isparuvawa i petpati povisoka sodr`ina na jaglendioksid otkolku vo nadvore{niot vozduh. Toj sklop pogodnosti se poka`uva kako navodno mnogu efikasno sredstvo protiv astma i bronhitis. Blizu do ovaa to~ka se nao|a i lokalniot Muzej koj zaslu`uva vnimanie so svojata zbirka kilimi, tepisi, sexadiwa, sagovi, broderii i nosii.
SMESTUVAWE I ISHRANA
Brojni patalci potvrduvaat deka pla`ite blizu do Alanja ne se samo pesok tuku krijat i mnogu kamewa, {to lizgavi {to ostri, {to treba da ka`e deka patiki za plivawe se potreba i za ma~omeni. Hotelite Kent i Gunaydin se popularni kaj turistite zatoa {to se ~isti i evtini, pod ili okolu $10 dvokrevetna. Kaj Kalei~i, blizu tvrdinata najatraktiven e Bedestan Pansyon (tel. (242-512.1234, faks (242-513.7934) {to e preureden an od 17vek kade nave~er se pravi r{um so bo`em orientalni ve~erinki. Ima i takvi kako Club Alantur, na Kamyolu Koyu, okolu 6 km. od centarot, so bazeni, tenis kortovi i sli~no za $60 dvokrevetna so pojadok.
 Gradot se {iri brzo. Ova na fotkava e poznatata Cleopatra Beach sega o~igledno srede grad, a e{e xenem. Znam deka ne mo`e da se sledi se, deka ima se ponovi i poubavi hoteli, no zemjata e ogrona. Ova vi e samo edna impresija i orientacija. Se nadevam deka so pomo{ na brojni ~itateli za ovie pra{awa ova ke bide daleku poprecizen portal otkolku {to e toa sega.Grand Kaptan Hotel, na Oba Gol Mevki, tel. (242-514. 0101, faks (242-514.0092) nosi pet yvezdi i soodvetna cena. Banana Moteli i Panorama Moteli se poblizu, okolu 23 km od gradot, i dvokrevetnite kaj niv se okolu $25. Vo Galler Pinar Mahale se nao|a Alanya Buyuk Oteli, so isti ceni. Alara Motel na pla`ata Yesilkoy kraj avtopatot e kompleks vo rivieren stil so klimatizirani sobi za $20 do $30 na no}.Prepora~liviot BP-Kervansaray Mokamp na nekoi 33 km zapadno od Alanja bara $3 za no}evawe po ~ovek plus $2 za {ator.
Prehranuvaweto vo vakvo mesto e ~ista rabota: hazir yemek restoran~iwa na sekoj ~ekor, {to se veli, a burek~i, kebap~i, pide~i i lokantasi kako niz cela Turcija. Efes Pilsen e kako nekoga{niot skopski kermes, ekstra za pivopii i meraklii na donerkebap. Etlu Pide ve Kebap Salonu e carstvo za sekakva skara so poga~i, bureci, piti i pici. Havuzbasi odnosno Meram, kaj gradskiot park, nudat {irok paleta morski specijaliteti i riba. Nema zo{to da se `enirate da ja proverite i cenata i te`inata na golemo par~e sve`a riba pred da ja nara~ate. Od lokalnite sorti interesna e kuzu baligi "riba-jare" koja po kvalitet e navodno kako jare. Levrek, mislam deka na Jadran toa e zubatac, odnosno buyuk barbunya, na Egejot barbun, se prvi na listata. Za onie so sladok zab lokalniot sladoled e vrven specijalitet. Ovo{no-mle~na kombinacija, malku sorbet malku sladoled, a me{avinata od diwa i praska e super. Lokalen {mek imaat sladoledot od kalinka kako i onoj od crnica.
TRANSPORTOT do i od Alanja se odviva prvenstveno po drumski ili pomorski pat. Avtobuskata stanica e na samiot avtopat N 400, {to zna~i 3 km od centarot, malku nad $1 so taksi, mnogu poevtino so dolmu{.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
