Start - Doma - Home




Voved - Intro,

REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija,
Goreme,
Kajseri,
Avanos

MEDITERANSKA REGIJA
Licijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,

REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MRAMORNA REGIJA
Vo Edrene,
Vo Istanbul,
Vo Iznik,
Vo Bursa,
Okolu ^anakkale,
Vo Kutahija,

EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,

INDEKS NA POIMI

TURCI ZA PAMETEWE

ANKARA - ANGORA - ANCYRA

Mar{ruta: Od Istanbul, po E80 preku Sakarya (Adapazari) 149 km, potoa Dortdivan 172 km, pa Ankara 140 km.

Koga vo 1923 godina Golemoto narodno sobranie (Meclis) ja proglasi Ankara za glaven grad na republikata, mestoto be{e sli~no na bosanska kasaba od 30-tina iljadi `iteli. Denes toa e metropola od blizu 3,5 milioni naselenie, gradi{te so {iroki bulevari zasen~eni so ogromni platani, `iv soobra}aj, bleskavi vitrini, mnogu parkovi i vrie` kakov {to mu prilega na administrativen, nau~en, i kulturen centar na golema dr`ava. Negovata okolina ja pravat pojasi od elegantni vilni zoni i odneguvan agrar. Jasno deka ima i od onie, drugite, kvartovi. I tie se dosta prostrani.

Pred 3.200 godini Hititite ovaa naselba ja vikale Ankuwash. Taa se razvivala brzo zatoa {to bila zgodno locirana na krstopat. Potoa do{le Frigijcite pa Aleksandar, pa Seleucidite. Kon 250-ta pr.n.e. Ankara se na{la vo ramkite na Galatija, a vo 25-ta pr.n.e. imperatorot Avgust ja narekol Ankyra i ja pripoil kon Rim. Duri vo 1071 godina selxu~kite Turci }e ja prekinat vizantiskata vlast vrz gradot, po nivno Enguriye, koj od toa nema dobieno mnogu. Za osmanliskite Turci Angora e zlovest grad za{to ba{ tuka sultan Yildirim Beyazit }e mu padne vo ropstvo na Timurlen i nema `iv da kurtuli od kosookiot. Bejazit }e gi ostavi koskite nekade po pat vo zato~eni{tvo Mongolija. Toa e samo edna od pri~inite {to, do proglasuvaweto za prestolnina, Angora bila samo malo dremlivo grat~e poznato edinstveno po toa {to tuka se neguvale kozi so mnogu dolgo i mnogu meko runo. Ottamu, do |a angorska pre|a.

(Na fotkata levo e kvartot so poznatiot otvoren bazar [aman; skapanicata od ku}arka na levata strana od uli~kata vo 1940 godina bila Ambasada na SAD vo Turcija.) Idejata Ankara da bide idna prestolnina na zemjata e rodena vo 1920 koga tamu Kemal Ataturk ja formiral prvata privremena vlada. Toj odlu~il da pokani brojni stranski urbanisti da pomog-nat da se isplanira glavniot grad na turskata idnina. Za da doka`e deka toa e definitiven izbor kako simbol za ras~istu-vawe so staroto, tatkoto na moderna Turkija od 1919 pa se do 1927 godina ne stapnal vo Istanbul, koj vo mnozinstvoto srca na negovite sonarodnici si ostana slavna turska prestolnina. I pokraj toa {to den-denes e delovna, finansiska i turisti~ka perjanica na celata zemja, Istanbul sfa}a deka vo Turcija site pati{ta sepak vodat kon Ankara. Edna od pri~inite za toa e deka Turcite, na krajot na krai{tata, si ja prifatija zatoa {to i samite ja imaat izgradeno, re~isi goloraki.

Ankara e ubava. Lu|eto vo nea se nekako posamosvesni i vidlivo poemancipirani, bi rekol pogospodski otkolku kade i da e na drugo mesto vo Turcija. Vlastta i parite pravat ~uda. Ne veruvam deka ne{to drugo mo`elo da pottikne tri milioni lu|e da pojdat vo centarot na stepata koga mo`ele da izbiraat barem sto drugi pougodni lokacii niz Mala Azija.

(Nova arhitektura, hrabri boi, poletno, moderno: edna od stoticite novi naselbi vo Ankara)Pulat Taxar, ambasador na Turcija vo UNESKO, mi raska`uva{e deka vo tekot na grejnata sezona, od krajot na oktomvri pa do po~etokot na april, vozduhot niz Ankara bil smrdliv kako vo tunel niz koj {totuku pominal tovaren voz so parna lokomotiva. Site, navodno, se greele so lignit. Ne mora ~ovek ba{ da go primi ova zdravo za gotovo, za{to i toj go ka`uva{e na {ega i a propo onie kako testo gusti magli po Skopje, da ni bide polesno. Ottoga{, jasno, rabotite se izmeneti. Edno {to sega ima i drugi izvori energija, a drugo {to mo`e da tvrdam deka i vo zaodena esen klimata e prekrasna, vozduhot ovde e ~ist kako na Alpite, a trevata zelena kako po Grin Park vo London. Ovde atmosferata e kako vo Pariz, a zazbrevtanosta na `ivotot kako vo Wujork. Me|utoa, Ankara sepak ne e grad {to }e go zadr`i turistot pove}e od tri dena.

(Gore, eksponati od Muzejot na Anadoliskite civilizacii: Sibele, majkata na site bogovi i bo`ici, sednata, neposredno pred ra\awe, potoa hititski standard, simbol i krajno levo, tritoni. Nekoi od ovie izvedbi se stari po 8000 godini, ovde izlo`eni od ^atalhojuk i drugi lokaliteti)

Prva atrakcija na Ankara e Muzejot na anadolskite civilizacii (Anadolu Medeniyetleri Muzesi) {to e smesten vo eden restavriran bazar izgraden vo 1471 godina po nalog na golemiot vezir Mahmud Pa{a. Se nao|a do Kur{unli An, vo stariot del na gradot. Muzejot ja ~uva najzna~ajnata (i najgolema) zbirka hititski i urartski skulpturi i artifakti na svetot. Vo nego se izlo`eni glineni plo~ki (tri na tri santimetri) na koi Asircite gi publikuvale svoite zakoni. Na edna takva e pismoto od egipetskata kralica Nefretiti upateno do hititskata kralica Pudahepa malku po bitkata kaj Quadesh kade nivnite sopruzi (Ramzes II i Muwatalis II) gi so~elile svoite armii vo krvav sudir. Egiptjankata vo pismoto potse}ava deka dvete imperii imale trajni vrski i krvno srodno blagorodni{tvo.

Interesen e Muzejot na vojnata za nezavisnost (Kurtulus Savasi Muzesi) na Cumhuriyet Bulvari, lociran vo zgradata na prvoto Narodno sobranie na Turcija vo koja pove}e sobi se so~uvani kakvi {to bile koga Ataturk so drugarite tuka ja sozdaval nova Turcija. Ona {to bi mo`elo da se nare~e "rimska Angora" se raspostila okolu Hukumet Meydani (Plo{tad na vladata) {to vsu{nost e park~e. Tamu e Stolbot na Julijan. Isto~no od nego se Hramot na Avgust i Haci Bayram Camii. Hramot e od pred vremeto na imperatorot Avgust: prvo im bil posveten (mudro smisleno) na Cybele, anadolskata bo`ica na plodnosta i na Men, frigiskiot falusen bog. Potoa brzo gi otfrlile pred mo}ta na Avgust. Kaj muslimanite Haci Bayram Veli e kako svetec: toj ja ustroil dervi{kata sekta Bayramiye vo 1400 godina i ovde u{te go po~ituvaat.

Koga od Ulus Meydani }e se pojde po Cumhuriyet Bulvari kon ve{ta~koto ezerce okolu koe se {iri Parkot na Mladosta (Genclik Parki) prvo se naiduva na Muzejot na republikata (Cumhuriyet Muzesi) a sproti nego nekoga{niot luksuzen hotel Ankara Palas vo koj sega otsednuvaat {efovi na dr`avi i vladi ili soodvetno va`ni oficijalni gosti na dr`avata. Vo parkot, oformen vrz nekoga{no mo~urlivo zemji{te, ima zabava (vrtele{ki i tobogani) a i pove}e restorani (damite obi~no vleguvaat vo onie {to poso~uvaat deka se "aile", {to zna~i "semeen"), a tuka e i zgradata na starata opera.

Etnografskiot muzej (Etnografya Muzesi) se nao|a na Ataturk Bulvari koga }e se izleze od Parkot. Vo muzejot ima Sunnet Odasi, koja e rasko{no mebelirana, vitrini so mnogu broderii, so kostumi, so nosii, pa paradni sabji, hanxari i drugo oru`je, ubava kolekcija egzoti~ni muzi~ki instrumenti, a i prekrasni kaligrafii. Od terasta na Etnografskiot muzej se gleda Mavzolejot na Ataturk (Anit Kabir) do koj mo`e da se pro{etate pe{. Mislam deka e podobro so taksi: prvo zatoa {to e daleku poudobno, a vtoro zatoa {to }e ve donese to~no pred regularniot vlez pa }e mu prijdete na spomenikot od vistinskata strana, a ne odnaopaku, kako {to }e bide pe{a~ejk}i. Vo predvorjeto Na Anit Kabir se postaveni, vo niza, statui hititski lavovi. Vo dvorot e sarkofagot na Ismet Ineni, vtor pretsedatel na Turcija i prv soborec na Ataturk. Vlezot vo mavzoleot e impozanten: dve ogromni bronzeni vrati pred koi stoi gardiska po~esna stra`a. Vnatre s¢ e vo poliran crvenikav mermer. Ne o~ekuvajte da vidite staklen kov~eg so balsamirano telo, kako {to be{e slu~aj so Georgi Dimitrov ili, mo`ebi s¢ u{te, so Lenin. Na krajot na prostorijata ima samo golem senotaf izraboten od edna gramada granit. Pod senotafot e grobot na ~ovekot koj ja osnova ne samo turskata republika tuku i nacijata. Celiot kompleks deluva mnogu dostoinstveno i mo}no. Sekako pojdete.

(Otvoreno sekoj den od 9 ~. do 17 ~. so ru~ek pauza me|u 12:30 i 13:30, vlezot e sloboden. Vo mavzolejot na Gazi Mustafa Kemal Pa{a Ataturk se vleguva so simnata {apka.)

]e si napravite ubava pro{etka, a i }e doznaete dosta, so poseta na Cankaya Kosku, vo neguvanite gradini na Pretsedatelskata palata (Cumhurbaskanligi Kosku) vo Cankaya, na krajot na Ataturk Bulvari. Tatkoto na nacijata go koristel maliot objekt kako da~a, za rabota vo spokoj, za{to toga{ ovoj del bil celiot vo zeleniloto na {umite i lozjata. Sega e poinaku: zgradi i asfalt, nasekade naokolu pulsira prestolninata. Da se razbereme: ne e ova kiosk. Vo rezidencijata s¢ e onaka kako {to ostavil Ataturk: zeleniot salon, gostinskata trpezarija i loxijata so udobni fotelji za cigara-muabet i di`estiv po obedot, priemnata za oficijalni sredbi so stranski pretstavnici, pa salonot za relaksacija, kade Ataturk so odbrani gosti i prijateli igral biljard, tabla ili karti. Na gorniot kat se spalnata so bawata, privatna rabotna soba, potoa golema biblioteka so mnogu knigi na stranski jazici (Ataturk bil poliglot) i oficijalnata rabotna soba, kako Ovalnata vo Belata ku}a.

Gradinite i palatata se otvoreni za poseta samo vo nedela i praznici od 12:30 do 17:30, vlezot e sloboden, treba da se nosi paso{.

SOOBRA]AJNI VRSKI
Kako prvo {to treba da se ima na um e deka dvete turisti~ki informativni biroa vo Ankara (ona na aerodromot raboti 24 ~asa na den, tel.(312-229.2631, se mesta kade ne samo {to }e dobie ~ovek najto~na i informacija tuku mo`e da podnese oficijalna `alba za koja i da e neprijatnost. So ova, za ~udo, sleduva promptna akcija ili barem mnogu prakti~en sovet. Glavnoto turisti~ko biro e kar{i metrostanicata Maltepe (Gazi Mustafa Kemal Bulvari No.121, tel. (312) 229.2631) raboti od 08 do 18 ~asot, a site informatori zboruvaat po nekolku stranski jazici).

Novata, Centralna avtobuska stanica (Otogar Yeni Terminal) izgradena vo 1995, potoa glavnata `elezni~ka stanica (Ankara Gari) i vozduhoplovniot terminal na THY, Hava Terminali, se nao|aat vo eden reon na Ankara vo ~ie sredi{te e locirano Ministerstvoto za soobra}aj. Toa e na krstosnicata {to ja formiraat Hippodrom Caddesi od edna i Kazim Karabekir Caddesi od druga strana, eden blok pe{ od Tandogan Meydani. Za sekoj turist prakti~no nema pova`na lokacija. Se nao|a samo 3 km od najstrogiot centar na gradot a vredi da se poseti duri i toga{ koga ne patuvate so avtobus. Prvo, ~ista e kako solza. Vtoro, uredena e so vkus, so informativni tabli kako na aerodrom. S¢ {to postoi e za zgo|a i komfor na patnikot. Skopskata e kako {tala vo sporedba so ovaa. Treto, pod nea ima metro stanica so koja se odi do srceto na Ankara za $0.25.

Mislam deka nema nitu eden edinstven grad vo zemjata {to e bez barem edna dnevna avtobuska vrska so Ankara. Od Istanbul ovde pristignuva avtobus sekoi 10-15 minuti, od {est nautro do pol-no}, a potoa doa|awata proret~uvaat, na 20 minuti! Umno e tuka na Otogar da se sredi rezervacijata za natamo{niot del na patu-vaweto iako i niz gradot, ovde onde, pogolemite avtobuseri imaat svoi kiosci. Ne se nao|aat lesno. Niz Otogarot snovaat lu|e koi na cel glas izvikuvaat imiwa na gradovi: rabota im e (bez naplata) da go odnesat sekogo do opredelen "{alter" kade {to se prodavaat biletite za taa nasoka. Zgodna usluga.

So `eleznicata rabotite se malku poinakvi. Jagmata za leglo vo ekspresnite vozovi kon Istanbul i Izmir e golema pa saka da se napravi rezervacija (i da se kupi biletot) nekolku dena odnapred. Sekoj Mavi Tren e prepora~liv: ima samo prva klasa, vagon restoran i vagonsalon a vozi 7,5 ~asa do Istanbul. Poudobno e otkolku so avtomobil. Vo poglavjeto So Voz Niz Tur-cija, ima detalen opis na site vozovi i poa|awa me|u Istanbul i Ankara. Patni~kite (yolca) vozovi nema da vi se dopadnat.

Vozdu{nite vrski od Ankara gi odr`uvaat pove}e aviokompanii. Site go koristat ankarskiot aerodrom (Esenboga Havaalani, tel. 240.900 {to se nao|a nekoi 30 km od terminalot vo gradot. Avtobusite ($3) za doma{nite destinacii poa|aat na 90 minuti pred poletuvaweto na avionot. Taksi ~ini okolu $25. Slu`bata za informacii na Turskiot Aviotransport ima telefon 124.900 a rezervaciite se na 126.200.

Dodeka me|ugradskiot soobra}aj e vo princip mnogu efikasen, gradskiot javen soobra}aj do`ivuva kolapsi po dvapati na den. Nema nikakov rezon da se abi prostor za da se poso~uvaat liniite na javniot soobra}aj. Pri~inata e ednostavna: site taksisti koristat taksimetar, a toj za prose~no rastojanie ne mo`e da ot~uka onolku liri kolku {to ~ini eden dolar. Bak{i{ ne se o~ekuva, ama gi raduva qubeznite i a{i}are izraboteni {oferi.

SMESTUVAWE I ISHRANA

Malku nezgodno za ekonomi~en turist, me}utoa ovde te{ko se doa|a do pristoen hotel so prifatlivi ceni. Izborot hoteli e nekako iliili. Tri kvarta na Ankara se magnet za turistot. Prviot, Ulus, e okolu staroto gradsko jadro, kade dominiraat Muzejot na anadolskite civilizacii i kaleto. Vtoriot kvart e Kizilay, pulsira~koto srce na delovniot `ivot, trgovijata i razonodata Nekako vo prodol`enie e Kavaklidere, {ik kvart so ambasadi, rezidencii, luksuzni hoteli, fini restorani, trotoari so debeli senki, dami so pudlici, xi{ rabota.

Hitit Hotel, na Hisar Park Caddesi, Firuzaga Sokak br.20, vo kvartot Ulus, tel. (312) 310.8617, faks 311. 4102 e zgoden kolku zaradi lokacijata pod tvrdinata tolku zatoa {to site sobi imaat bawa, fino se mebelirani, a ~inat $30 za dvajca. Lalepalas Oteli e na Hukumet Meydani, Telegraf Sokak No.5 (312) 312.5220, mal (1516 sobi) i ~ist hotel vo centarot na stara Ankara, do stolbot na Julijan, isto na Ulus, a dvokrevetnite se samo 15. Hisar Otel, na Hisar Park Caddesi No.6 tel. (312) 311. 9889 }e mu bide nekomu somnitelno evtin (samo $10 za dvokrevetna) no ne e taka. Ne e berbat (~ist e kako solza) ama nema topla voda. Vo toa e vicot: zalepen e za eden fin amam kade kapeweto za gostite e $3. Spored mene ova e super kombinacija. Ertan Otel na Kizilay, Selanik Caddesi 70 tel. (312) 418. 4084 ima tri prednosti, spokoen e, na dobro mesto, a dvokrevetnite sobi, {to imaat tu{evi, ~inat $25 do $28. Za edno $50 dolari poskap e Hotel Metropol, koj bi ~inel sigurno edno $150 na no} da ima edna yvezda pove}e. A ja nema zatoa {to sajbiite ne do turaat nekoe kafe-bar~e, terasi~e ili fitnessoba, tuku gledaat mebelot da e OK, da e super ~isto i da ima ubav salon i lobi za komfor na gostite.Se nao|a na Olgunlar Sokak No.5 tel. (312) 417. 3060, faks 417.6990.

Glavnite gradovi na site zemji imaat vrvna kujna: site restorateri odat po najdobriot mu{terija: dr`avnata i blagajnite na stranskite diplomatski pretstavni{tva. Finite mesta se skapi. Kale Washington Restaurant, tel. (312) 324. 5959, gore na tvrdinata, ima super panorama, najdobra avtenti~na turska kujna nadvor od Istanbul, pa ve~era za dvajca }e bide okolu $65. Fino mesto e Agora et ve balik evi,tel. 310.7675, isto pod tvrdinata, na Kale Kapisi Sokak No.14, vo edna stotina godini stara kamena ku}a, niz dvorot vinova loza se iska~uva ugore po , a za $15$20 sleduva meni od po nekolku ladni i nekolku topli predjadewa, leb i puter i salata plus glavno jadewe i polovina {i{e vino, kako meze za tan~erkite {to izveduvaat stoma~en dans.

Za pomali pari ima mesta za jadewe kade saka{ i site se dobri. Kaj Hiltonot, ime ima Haci Arifbey Kebapcisi, tel.467.6730 na Gunuz Sokak No.48, kolku zaradi kvalitetot tolku zaradi klientelata, makar {to zvu~i nekako nikako: da rezervirate masa za skara! Kako {to be{e vo picerijata Galija, edno vreme. Zatoa da ka`am deka za mnozinstvoto narod, a ova e fin kvart, Kizilay, kafeanata Kosk, e Nambr Uan. Pri~ina? Ima super }ebap i laxmacun i nema prepravawe so rezervacii, pa zatoa ne se gri`i da dava ni telefon, ne prima ni nara~ki ni ni{to. Prosta parola: dojdi i ako saka{ u`ivaj. Za onie koi sakaat kineska kujna (onaa prikaska za Tukuehite kako da ne va`i ovde) vo kvartot Altiparmak, Irfan Bastug Caddesi, tel. (312) 318.1207, (mo`e i so taksi i so avtobus br. 612 od Kizilay) ima odli~en kineski restorant, China Restaurant (Cin Lokanta). Tamu gotva~ite i poslugata se kosooki, a NR Kina preku svojata ambasada go nadgleduva kvalitetot, servisot i cenite. Ambientot e vo kineski stil, naokolu park. Bogata, ekstra ve~era so pijalak ne treba da nadmine $15.

No ovde ima ba{ sosema pristojni mesta kade obilen obrok so pivo ~ini samo $4$5. Takvi se Lahmacun Office, na Cankiri Caddesi na severnata strana na Ulus kade gotvat pikantni pici vo sekakov stil, kolku italijanski tolku turski ama i arapski, a mislam znaat i pastrmajlija (so ov~o) da stokmat. Vo Cicek Lokantasi isto na Cankiri Caddesi dobra supa, jagne{ko, salata i pijalak, servirani na masa so pokrivka, ~ini okolu $7$9. Na Ataturk Bulvari e Kebabistan, doma}inska kafeana so odli~no pide i }ebapi otvorena cel den. Tamu }e se najadete za $4. No, po Kizilaj ima taverni i kafeani so masi~ki izneseni pod kro{nite na drvjata, so sedewe. Tamu doner, jogurt, salata i koka }e ~inat okolu $3$4. Karadeniz Pide ve Kebab Salonu i Kebabstan se dva takvi za koi sum siguren deka }e vi se dopadnat, tie se na Karanfil Sokak, sproti hotel Melodi.

Kontinentalna Ankara ima odli~ni ribni restorani. Yakamoz na Tunali Hilmi Caddesi 114, kade ve~era za dvajca e okolu $15. Yeni Hamsikoy na Bestekar Sokak ima crnomorski (odli~ni) ribni specijaliteti kakvi ne ste vkusile vo `ivotot, atmosferata e super a bogata ve~era (so aperitiv i vino) }e ~ini do $20 za dvajca. Sekoj taksist ~as rabota }e ve odnese do koe i da e od ovie mesta: ne odite pe{.

Daily newspaper in English woth all the info and features you need









СО СЕКОЈ
NIKON
СЕКОЈ МОЖЕ
ДА БИДЕ МАРКО



ТРЕБА САМО ОКО