|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
ANTAKIJA - DAFNE - ANTIOCHIA AD ORIONTEM
Tolku e, gore dolu, so mediteranskiot breg na Turcija: se doa|a do Antakya, na galeno Hatay, nekoga{ Antiochia ad Oriontem. Prakti~no nema ni{to pove}e: ene ja granicata so Sirija. Makar {to e formirana pred 2.300 godini od general Seleucus I Nicator (Nikator zna~i Pobedonosniot), bez ogled {to vo nea pove}eto od 150-iljadnoto naselenie go ima arapskiot za prv a turskiot za vtor jazik Antakija na mnozina im izgleda kako spokoen francuski grad. Trgovskite promenadi se taka koncipirani. Kejovite na rekata se nekako po galski. Kru`niot soobra}aj e ala franka. Malku ureduvaweto, a pove}e atmosferata vo finite hoteli, potse}ava na toj duh. I naselenieto, normalno, ima mnogu primeno vo svojot kulturen izraz od soznanieto za vetrometnosta na mestovo niz istorijata, iako ima mnogu svet vo galabii i dami pod ~adori, no toa e sli~no kako i po [anzelize denes.
 Neka zvu~i kako saka, no Antakija e vostanovena od 5.000 demobilizirani makedonski i malku atinski vojnici preseleni ovde od sosednata Antigonea za da se popolni gradot, kako {to bilo slu~aj i so Alexandria Troas. Antiohija ja osnoval Seleucus vo slava na tatka si. So vreme mestovo stanalo prestolnina na imperija koja na krajot na lozata Seleucite se protegala od Makedonija do granicite so Indija.
Postavena kako ba`darna stanica na Svileniot pat za Kina i trgovskiot pat za Indija, Antiohija }e sobere ogromno bogatstvo koe }e go napravi naselenieto (so s¢ golemata evrejska zaednica) valkano dekadentno. Vo vremeto na Isus, od site gradovi vo civiliziraniot svet samo Rim i Aleksandrija bile pred Antiohija. Duri ni Konstantinopol ne mo`el da se meri so nea.
Poimot "hristijani" e prvpat prousten vo Antakija. Samiot sv.Petar, klu~arot na rajskite porti, bil sedum godini patrijarh na Antakija, poradi {to ovaa patrijar{ija bila ramnopravna so rimskata i carigradskata. Blesokot na Antakija }e zgasne koga eden sasanidski imperator, [apur Prvi, (nema krvna vrska so liberalot Zoran [apuri} koj ne stana gradona~alnik na skopska Kisela Voda, tuku koxamiti minister) }e ja osvoi vo 260 godina.
Vo vreme na Seleucidite, vo po{irokiov region se kreirani kolku sinkretisti~kite religii (hristijanstvoto, islamot, manikejstvoto, mitraizmot) taka i samiot prototipski model na dr`avno ureduvawe na koe }e se temeli konceptot na Rimskata Imperija. Ovde e vostaven izrazot i samiot poim Hristos. Ovde ima edna pe{terska crkva koja ja smetaat za prva katedrala na svetot za{to vo nea nekoga{ propovedal sveti Petar. Sveti Pavle ja imal Antiohija, koja toga{ broela 500.000 `iteli, za svoj misionerski centar. Tuka se rodeni Ignatius I i sv.Jovan Zlatoust, vselenski patrijarh vo IV vek. Vo VI vek vo straoten zemjotres zaginale 200.000 lu|e. Egipetskite Mameluci ja vladeale od 1268 pa se do 1516, koga Yavuz Sultan Selim }e pojde na Kairo. Gradot, potoa e dokusuren od vojski. Vo XVIII vek imal samo 1.000 `iteli stutkani vo nekoi mizerni }umezi srede urnatinite na onoj nekoga{ golem i bleskav grad.
 Najzna~ajna vrednost na Antakija, za nekoi duri i osnovna pri~i-na da se dojde tuka, e Arkeoloji Muzesi na Cumhuriyet Meydani, otvoren od 8:30 do 17:00 ~., ru~ek-pauza od 12:00 13:30, vlez $2,5, fotografirawe bez stativ i fle{ e dozvoleno, no se napla}a i nadgleduva. Ona {to vedna{ go zema zdivot ne se samo mozaicite. Ovde za golem broj eksperti e postavena maksimalna zbirka odli;no so~uvani dela sozdadeni pred 2,500 godini. Pokraj mozaicite ima kolekcija sarcofazi (na fotkata levo e detalj od eden takov) pa statui, mnogu retki,kako sega da se kovani sovr[eni grstovi anti~ki zlatnici od razni periodi, pa staklenici, kapiteli i drug majstorski izdelkan materijal. Nakuso: praznik za du{a i o~i.
 Ima mnogu lu|e koi patuvaat duri dovde SAMO zaradi muzejot. Dobro, i zaradi op{tata atmosfera, malku gastronomijata i celata okolina. Na fotkata levo se prika`ani Titanot Oceanus i `ena mu (taa mu e isto taka i sestra) nimfata Thetis ~ii vnu~ki se Nimfite koi gi ima ~etiri sorti. Sosema oddelna rabota e toa deka Tetis e paleogeolo{ki termin za vodeniot prostor {to nekoga[ ja delel Evroazija od Gondvana. Navakaj se odi so mnogu prethodno ~itawe, i toa ne se odnesuva samo za ovie dvajca tuku za celoto prebogatoto anti~ko nasledstvo niz cela Turcija - nema ni[to bez ubavo da gi imate sovladano skaznite od anti~kata mitologija i, ete, bez da ste go pro~itale epot Titanomahijata Titanomachy.
 Drugo prijatno mesto e Harbiye ili Daphne. Toa e luksuzen kvart na nekoga{na Antakija, kako skopsko Vodno, i do nego vozat bez-broj dolmu{i i taksii. Nekoga{ Antiohija ja vikale i Epidafne spored ova mesto. Kvartot e impresivno ureden. Ima granitno korito obrabeno so sekakvi ubavi drvja, naj~esto lovor (dafino-vo drvo, eden od 2.000 vida, me|u koi kamfor, kanela, avokado, na ovaa rastitelna familija) i kiparis. Tie frlaat debeli senki i {irat sve`ina okolu sebe. Po koritoto spektakularno kaskadira rekata Orontes (na turski: Asi Nehri) na koja do gradot i se pridru`uvaat u{te dve reki~iwa, oddelno od rekite Karasu i Afrin Fina mikroklima: pet {to reki {to reki~iwa {to potoci. Naokolu samo vili na parajlii, taverni, ~ajhaniwa i elegantniot, kako od vremeto na detektiv Puaro, Hotel du Liban.
Legendata veli deka ovde vo Dafne, strojnoto mom~e Cyparisussus slu~ajno si go ubilo omileniot kow pa ostanalo neute{no da pla~e so golema bolka vo du{ata. Koga videl deka na mom~eto ne mu minuva `alta, Apolon se smiluval i go prestoril vo drvo - kiparis. Druga mitolo{ka skazna veli deka Eros, ne{to lut na Apolon, mu frlil qubovna strela po {to Apolon stra{no se vqubil vo nimfata Daphne, }erka na bogot na rekite Peneus. Eros bil tolku lo{ {to toa go napravil otkako prvo i go storil srceto na Dafne olovno, nesposobno da vozvrati qubov. Koga Apolon po{ol po Dafne so qubovni izjavi, taa mu rekla da si odi, no Apolon ja dostasal ovde. Taa, znaej}i si ja sostojbata, mu se obratila za pomo{ na tatka si, a toj ja prestoril vo dafinovo drvo ~ij list edni go vikaat lorber. Zatoa tolku kiparisi i lovor nasekade naokolu. Site ovie legendi se bogato i bleskavo ilustrirani po mozaicite.
 Samo na tri kilometri od centarot se nao|a kvazi-pe{terata vo koja postoi hristijanska crkva stara 2.000 godini. Taa go nosi imeto na sv. Petar, prviot me|u apostolite. Rodeno ime mu bilo Simon, no Isus go smetal za "karpa" na }e koja temeli novata vera pa mu gi doveril klu~evite na Carstvoto nebesno, zatoa Petar, od latinskiot zbor "petrus", za "karpa".
Do crkvata se doa|a ako na koj i da e taksist mu re~ete: Senpier Kilisesi, lutfen. Vlezot e sloboden, zatvorena e vo ponedelnicite. Makar {to fasadata e od XI vek, podot ukrasen so mozaici e nad polovina milenium postar. Od eden procep vo pe{terate `uburka voda: se veli deka e blagoslovena i lekovita. Ova mesto, so se Pe{terata, bilo imot na roditelite na sv. Luka Evangelistot. Toj i go prepi{al na prvata hristijanska zaednica vo Antiohija so `elba da se koristi vo slava na Hristos. Sveti Petar propovedal tuka. Sveti Pavle isto taka, no tie ovde imale `estoki me|usebni sporovi, se karale lu|eto.
 Hristijanite se sobirale ovde tajno za{to niz Hataj mnogu gi pro-gonuvale. Crkvi~eto imalo i taen, sega blokiran, izlez vo slu~aj na racii. Sekoj 29 juni ovde se odr`uva golema sve~ena misa (katoli~kata zaednica vo Antakija e prili~no brojna) kako ~estuvawe na sv.Petar (no i na sv.Pavle). Redovnite se sekoja nedela od 8:00 do 10:00 ~. Koga pravoslavnata kongregacija doa|a na utrina. Popladneto, me|u 15:00 i 16:30 crkvata e rezervirana za kato-licite, glavno kapucineri, koi ne gi vikaat taka zaradi italijanskoto kafe kapu~ino. (Kapu~ini e ogranok na Franciskanskiot red rimokatoli~ki mendikantski kalu|eri formiran vo 1528 god.,a se odlikuva spored }ulavkata na nivnata nametka).
SMESTUVAWE I ISHRANA:
(Jadeweto e edno, atmosferata e ne{to drugo: Pod debelite senki, vrz kaskadira;kiot potok, reki~ka, se postaveni masi na serija kafeani. Carstvo e ova, vedna{ i bez dvoumewe dolu ~evlite, sandalite, najkite, i so bosi noze si {lapkate vo studenata voda {to te~e pod vas a krkanlakot e nezaboraven. So pija~kata e mrvka na dve. Nosite si i sipuvajte si poluskri{no ... Ova e Dafne, Harbie, Antakija.)
So ogled na toa kolku malku turisti doa|aat ovde, Antakija ima i predovolno legla vo pristojni hote-li i pansioni. Eden od najdobrite tri e Atahan Hotel, na Hurriyet Caddesi 28, tel. (326) 214 . 2140. Toj e patiniran, so eleganten {arm, ima okolu 30 sobi za blizu $30 dvokrevetna so klima i pojadok. Hotel Orontes na Istiklal Caddesi 58 tel. (326) 214.5931 e ganc nov, ~ist, udoben, pokraj Orontes no $25 $35 so klima i pojadok. Divan Oteli, malu potamu, tel. (326)215. 1518 e skromen, spastren, ista kategorija kako Atahan, so 25 sobi, nema klima ama ne se zabele`uva, $22 dvokrevetna so pojadok. Caglayan Oteli, Orgon Cad.6 vo Harbije, dvokrevetnite so tu{ se okolu $15.
 Gurmanite i onie koi sakaat pikantni i fini jadewa bi trebalo da se iznau`ivaat vo Antakija. Ovde se gleda {to zna~i vlijanie na klientela koja bara malku podruga od klasi~nnata turska kujna. Onie dvaesetina godini pod Francija si go storile svoeto, ama Gali malku, a Arapi mnogu: sekoj vtor zboruva Arapski. Ima francuska prezentacija (pa i nekoi ubavi nivni jadewa) ama preovladuvaat onie za rafiniran arapski vkus.
Vaka: siriskata varijanta na arapsko gotvewe e silno vgradena vo dnevnata gastronomija na Antakija. Ako ste po istra`uvaweto na toj plan, }e otkriete mnogu. Mo`ebi }e donesete od tamu razni trevi a i specijaliteti.
 Ne se toa nekoi mesa od dobitok ili dive~ {to ne gi poznavame. I obi~niot kebap doa|a bogato posi-pan so strugan limon i seckana menta: za mene ubavo. Polovinata jadewa se zgotveni (ili po prigotvuvaweto liberalno posipani) so ogin lut piper. Doner }ebapot go slu`at zavitkan vo poga~a (ka`ete mu na skaraxijata: Durum doner, lutfen! Toa }e re~e: Molam zavitkan). Ako ne ste po lutoto ka`ite slobodno: Acisiz, lutfen. Pide~i ima nasekade, ama ovde ima i lahmacun, pica podgotvena na poseben na~in. Mestata za gurmani se okolu hotelot Atahan ili dol` Huriet Xadesi, kade Zumrut e najprepora~liv.
Vo Antakija mora da se zasladite so kunefe. Toa mu e kako eden prst debela, tol~ena ili seckana, fina smesa od p~enica koja e stavena vrz kolku eden prst debelo par~e mlado sirewe, pa seto toa ubavo natopeno so {erbet, pa vrz nego nafrlani seckani orevi i toa se ispe~eno vo furna. Ako ru~ate nekade, toga{, u{te na sednuvawe ka`ite im deka na kraj go ~ekate specijalitetov. Bara vreme da se prigotvi.
Turisti~koto Biro, Turizm ve Tanisma Bolge Mudurlugu, na Vali Urgen Alani br.41 vi e neophoden i dragocen sojuznik i pomo{nik vo Antakija. Ova osobeno va`i koga lete }e navali plima gosti od Sirija da u`iva vo liberalnata socijalna atmosfera na Turcija. Vo Sirija, inaku, se vleguva so paso{, ponekoga{ baraat od turistot da smeni $100 po oficijalen (ve{ta~ki nizok) kurs. Ako sakate da ja evidentirate i Sirija na listata osvoeni destinacii, toga{ dvata taksija (ednoto od Antakija do turskata strana na granicata drugoto od siriskata strana pa do Alepo, koj na Turski se vika Halep, ili do pristani{teto Latakia) }e ve ~inat vkupno $7-$8. Eden celodneven prestoj vo Sirija za dvajca so natamu navamu taksi vkupno $16 ili $8 po ~ovek. Viza mo`e da se dobie i vo siriskiot konzulat vo Istanbul.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
