|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
Razdelbata so Licija, so nejziniot prekrasen morski breg i trepetno vozbudlivite planini e neo~ekuvana i ostra. Doa|a duri kako nepovratna zaguba. Vozejki, obi~no mnogu brzo na taa delnica, jugoisto~no od Kemer kon Antalija, ne }e pominat ni dvaesetina kilometri koga naedna{, kako so satar, prirodata }e go prese~e planinskiot masiv na Taurus odnosno Bey Daglari. Karpite }e se strmoglavat edno iljadadve metri, kako potkoseni. Nasekade pred vas, tamu nisko dolu, }e prsne edna ~istina, edna dolga, nedogledna ramna povr{ina. Nejzinata leva strana ja pravi zeleniloto na zemjodelcite. Nejzinata desna strana e ultramarinot na mornarite. I dvete strani se va{i za u`ivawe. Dobredo{le vo Pamfilija. Vo slobodno tolkuvawe Pamphylia na starogr~ki bi trebalo da zna~i "zemja na site plemiwa". Nejzinata zapadna grani~na to~ka e Antalya a isto~nata Alanya. Bila naselena vo XII vek pr.n.e. od begalcite na onie plemiwa {to kaj Troja se borele na stranata na porazenite. Tie, normalno, se ispome{ale so tamo{nite, da re~eme, aborixini. Drugite gradovi, kako Perge pa Side i Aspendos napreduvale i so vreme stanale helenizirani centri u{te mnogu pred da dojavaat armiite na Aleksandar. Taa helenizacija e interesna pojava za{to Pamfilija bila tampon zona na civiliziraniot svet, eden vid "Kraina" sprema Cilicija, Pisidija i Hititskata teritorija. So ogled na toa {to samo Antalija i Alanja vo celiot ovoj mileniumski period ostanale `ivi, prosperitetni mesta, e malku te{ko vo niv da se traga po ostatoci od toa minato. No zatoa drugo imaat poprili~no mnogu.
 Kako prvo, Antalja (ima nad 760.000 naselenie, tripati poveke otkolku pred 20-tina godini) gospodari so grandiozna mestopolo`ba. Celiot atar vrie od novi superluksuzni hoteli vo koi sega mo`e da se prestojuva za sme{ni pari. Staroto gradsko jadro e besprekorno so~uvano. Toa izleguva vrz zasolnatoto pristani{te a pogledot vrz zalivot (Antalya Korfezi) od tvrdinite, od ~ardacite, od avliite, od balkonite i od skverovite gi oblagoroduva kako starosedelcite taka i dojdencite. Lu|eto koi `iveat dol` tie bulevari obrabeni so palmoredi, portokalovi drvja, oleandri i buganvilei zapentareni kon neboto, li~at nekako prosvetleni, oblagorodeni od s¢ ona {to gi opkru`uva. Na Antalija suptropskata klima £ daruvala 300 blagoprijatni son~evi dena vo godinata. Son~evinata i bogatstvoto na zemjata si go pravat svoeto: civiliziraat. Ataturk za Antalija ima ka`ano deka e najubav grad na celiot bel svet.
Antalija ja formiral, pod ime Attaleia, pergamonskiot kral Attalos II Philadelphos vo 159 pr.n.e.. Koga umrel, so ostatokot od negovoto zave{tanie, mu pripadnala na Rim. Sv.Pavle se istovaril ovde zaedno so Barnabas i Mark vo 45 godina za vreme na prvoto patuvawe po Mala Azija. Vizantijcite go za{titile gradot so golemi odbranbeni yidini i kuli. Otkako Selxucite go osvoile vo 1207 godina prvo go podignale interesnoto Yivli Minare (V`lebeno Minare) a potoa gi pro{irile i yidinite. So doa|aweto na Osmanliite, vo 1391 godina, gradot, toga{ Adalia ili Satalia, bil podelen na tri dela. Edniot za hristijani drugiot za Muslimani a tretiot za ostatokot. Me|u niv imalo porti. Onaa {to go dvoela hristijanskiot od muslimanskiot del imala i saatkula {to ja zatvarale sekoj petok me|u pladne i eden za da se onevozmo`i pretska`uvaweto deka toga{ hristijanite }e izvr{at napad.
Stariot grad, stariot liman (fotkata gore) i tvrdinata nad nego vo svesta na site lu|e ovde pretstavuvaat edna nerazdelna celina. Taa e poim za cela Turcija. Se vika Antalya Kaleici. I toa e glavna atrakcija na gradot. Celiot ovoj del e kompleks od mali, izvieni ulici, pedantno restavrirani starogradski ku}i {to sega se kafuliwa, pansioni, minihoteli, suvenirprodavnici ili restorani. Vrie od turisti. Interesni se i Tekeli Mehmat Pasa Camii, Seljuk Karatay Cami.
 Vo samiot Kalei~i se vleguva preku Hadrijanovata porta (fotkata levo) , mo}en mermeren, obilno dekoriran, objekt ~ii tri arki imaat po edna kula levo i desno. ]e zabele`ite deka nemalo yidini vo prodol`enie na kulite: Hadrijan i senatot veruvale vo ve~nosta na Pax Romana kako ureduvawe i poim za pravedna vlast koja nikoj ne saka da ja otfrli. Barem spasile nekoj denar na dr`avnata blagajna: kakvi yidovi koga }e plisne bran promeni! I berlinski da se pa|aat, a ne pak drugi. Portata i soobra}ajot po Ataturk Caddesi, dvonaso~en bulevar so visoki urmini palmi vo sredinata, odat raka pod raka ovde. Malku poju`no se nao|a Kesik Minare (Skr{eno Minare) zna~ajno po toa {to go udril grom. Do nego e kulata Hidirlik, inaku grobnica na rimski konzul ~ija insignija (taa pretstavuva sekir~e srede snop pra~ki {to se vikaat "fasces", latinski za "snop", koi se vrzani so lenta) se raspoznava izkamenore`ana vo granitnata plo~a.
Samo zatoa {to Italija edno vreme po I svetska vojna ja grabna Antalija i ja dr`e{e do prviot nalet na trupite na Ataturk, }e se navratime na onoj simbol "fasces" vo Antaliskoto Kalei~i. So toj simbol se ozna~uvala prvenstveno sudskata vlast vo Rim. Posebni ~inovnici, liktori, go nosele pred sudiite. Publius Valerius Publicola, eden od osnova~ite na Republikata, zavel praktika liktorite da gi spu{taat fascesi-te koga minuvale pokraj sobir lu|e, simboli~no priznavaj}i go taka suverenitetot na narodot. Pra~kite bile znak deka vlasta mo`e da kaznuva, a sekir~eto bilo simbol deka vlasta odreduva `ivot i smrt. Sudiskite fascesi bile vrzuvani so skarletna lenta, a nivnoto sekir~e se vadelo vo Rim za{to tamu osudenite na smrt imale pravo na `alba, nad sudot, direktno do rimskiot narod. Generalskite, a potoa imperatorskite imale lovoriki okolu stap~iwata. Sekir~eto nikoga{ ne se vadelo od fascesite na diktatorite. Simbolot be{e znak na fa{isti~ka Italija.
Ako vi se stori mestoto zgodno i povodot prigoden za kafe pauza posvetena na razmisla okolu vakvi nekoi raboti od minatoto na civilizacijata imate {irok izbor mesta za sednuvawe i u`ivawe.
Vo prodol`enie e gradskiot park, gordost na Antalija i isklu~i-telna atrakcija. Parkot e celiot vo strakovi trendafil, opoen jasmin, krupni topki bo`ur kakov {to ima samo vo Turcija i na cvetni izlo`bi vo Holandija, sekakvi oleandri. Toj e zasen~en vo palmi i nekoi nesekojdnevni bagremi, odneguvan e i bezpre-korno ureden so lei nisko cve}e. Odovde puka pogled vrz Antalya Korfezi. Tuka ima i edna impozantna statua na Ataturk ka~en na kow.
 Velat deka imala neverojatna statika {to bila novitet vo naukata. Dodeka ova ne go potvrdi gdin Qubomir Drnkovski, po dr Petar Serafimov najdobar stati~ar kaj nas (toa e kum mi @vane) mo`e samo da ka`am deka na zajdisonce }e sakate pokraj nea da se slikate.
Ovde nekade e i spomenatoto Yivli Minare,(na fotkata levo) fin primer na selxu~kata arhitektura. Stru~waci, a ne va{iot ve}e umoren raska`uva~, tvrdat deka ova e ona edinstvenoto (otkako }e gi zaboravi site drugi minariwa videni vo Turcija) {to }e mu ostane na ~oveka najdolgo vo se}avawe. E, sega da vidime zo{to e toa taka. Jivli Minare e oblo`eno so kafeavi plo~ki, ima neobi~en balkon, skalesto v`lebuvawe, masivnost koja zaradi proporcionalnosta ne go pravi trontavo. Nakuso, golema majstorija. Toa i pripa|a na xamija koja nekoga{ bila crkva, ama sega od nea nema ni{to.
 Arheolo{ko-etnografskiot muzej (impresivna zbirka, prekrasni statui, desno: Apolon) e smesten na nekoi 1.500 metri pro{etka dol` Konyaalti Caddesi, zapadno od centarot na Anta-lija. Desno }e odminuvate nekoi luksuzni apartmani so dlaboki terasi i balkoni zad koi niz ogromnite stakla na {iber vratite se gleda bogat enterier so polilei. Po ubava pro{etka }e dojdete do zgradata na muzejot. Za muzejski poimi ova e ganc nov objekt so impresiven gabarit zaradi obemot na mnogu interesnata i navistina bogata zbirka na eksponati. Otvoren od 8:00 do pladne i od 13:30 do 18:00 ~. sekoj den osven ponedelnik. Muzejot e vistinski trezor na edno ogromno bogatstvo vo zlato, srebro, statui na olimpiski bogovi, metal, mermer, tekstil, nosii na Jurucite i {to li u{te ne. Nezgodno malku za ve~niot Dedo Mraz,no tuka e i sarkofagot na sv. Nikola. Pokraj nego i sarkofagot, sovr{eno izdekoriran, na Herkul. Ima i ubava galerija. Sekako zaslu`uva poseta.
SOOBRA]AJNITE VRSKI se dobri. Ima mnogu redovni i ~arter linii od razni mesta na svetot, me|u niv i od Makedonija. Avtobuski vrski ima bezbroj. Me|ugradskata stanica se nao|a na Kazim Ozalp Sarampol Caddesi, blizu Jivli Minare. Onie 734 km do Istanbul se vozat 11 ~asa, biletot ~ini okolu $8 i ako se odbere no}na linija se za{teduva na hotel makar{to i se dopla}a. So nespiewe. Preku Burdur, 125 km i dva ~asa so avtobus, ima dnevni vrski so `eleznica za site pogolemi gradovi vo zemjata.
Pomorski, Antalija e redovno i ~esto opslu`ena so ekspresni i feribot linii. Specijaliziranite agencii se nao|aat grupirani po Kenan Evren Bulvari ili kaj hotelot Talya na pristani{teto. Najpoznatite i najsigurni od niv Deniz Yollari Acentasi, Cahit, Deniz Yollari Isletme Mudurlugu ili Setur Servis imaat {irok izbor i dovolno opit da ponudat najdobra i najekonomi~na kombinacija za patuvawe. Ova e interesno zatoa {to mo`e motoriziranite da odberat da ja zapukaat nazad so feribot, da odmorat od vozewe. Na agenciite provizijata ne im bega, pa nemaat potreba da akaat visoki ceni tuku se trudat da pomognat. Vo marinata ima drugi agencii specijalizirani za iznajmuvawe jahti za kru`ewe po ovoj del na Mediteranot. Cenite se dvi`at okolu $120 po ~ovek na den vklu~itelno li~na posada, kabina, komplet hrana i piewe (alkohol, vino) plus okolu 200 kilometri mar{ruta po volja.
SERVISI ima dovolno i za sekakov vid avtomobili okolu 667-ot i 669-ot sokak. Ima izbor vozila na iznajmuvawe. Dolmu{i i taksi vozila za izleti vo okolinata kolku {to sakate. Nakuso, nikakov problem so soobra}ajot.
SMESTUVAWE I ISHRANA
Vo vakov centar normalno e da ima bezbroj hoteli i hotel~iwa, pansioni i pansion~iwa plus moteli i odai od site kategorii. Zna~i samoto smestuvawe ne e nikakov problem. Makata e {to site turisti sakaat da no}evaat vo onoj sovr{eno so~uvan filigran od okolu 42 hektari otomansko starogradsko jadro. I {to dnevnata pobaruva~ka naj~esto zna~itelno ja nadminuva ponudata. Vo toa e makata.
Celoto starogradsko podra~je e pod za{tita na zakonot. Toa e slu~aj so mnogu vakvi lokaliteti niz svetot. Me|utoa ovaa lokacija e pod za{tita i na pretpriema~kiot kapital. A toa e redok slu~aj vo svetot. Imeno T.C. Tourizm Bankasi A.S. kako edna od najaktivnite i najkompetentni finansiski organizacii za investirawe vo turisti~kiot razvoj mnogu budno sledi {to se slu~uva ovde. Taa banka ja finansira{e rekonstrukcijata na eden objekt, se vika Turban Adalya Oteli. Za moj vkus toj e najinteresen vo ovoj kvart spored vnatre{nata arhitektura, komfor i koncept. Dvokrevetna so site udobstva ~ini okolu $40, za razlika od Talya Oteli na Fevzi Cakmak Caddesi kade takva e nad $100, glavno zaradi ubaviot pogled vrz marinata i celiot zaliv. Buyuk Otel na Çumhuriyet Çaddesi 57 tel 31111490 ~ii dvokrevetni se okolu $25 e centralno locirana hotelska ku}a so dolga tradicija a sobite {to gledaat kon zalivot imaat panoramski vidik. Bilgehan Oteli na Sarampol Çaddesi 226, kaj centralnata avtobuska stanica, e mnogu dobra adresa kade dvokrevetnite sobi so klima ured se okolu $25-$30.
Edna druga grupa adresi za smestuvawe odr`uva ceni od okolu $18 za dvokrevetna na no} a sepak so pristoen komfor, ~isti sobi i efikasen personal. Takvi se Yayla Palas Oteli na Ali Cetinkaya Caddesi 14, ili Oral Oteli, Kalyon, Kale Oteli i Guvenir dol` Ataturk Xadesi so onoj drvored urmini palmi. Site tie imaat nekakva bav~i~ka vo koja mo`e da se pojaduva, da se ispie kafe popladne ili nekoj dobar di`estiv pred legnuvawe. Ertan Pansyonu vo stariot grad, kaj Kalekapisi, Uzun Çarsi Sokak 9, se kvalifikuva da bide spomenat.
Od Ataturk Bulvari po ubava na pro{etka niz onoj splet soka~iwa so stari gospodski turski ku}i, se spu{tate dolu do marinata. Ako se odi po bulevarot se doa|a direktno do Sevil Çoban Belediye Kösku, odnosno do gradskiot park.
Antalija e taka turisti~ki privle~en i kulinarski emancipiran centar {to ~ovek nema da mo`e da pomisli, a kamo li pak da poveruva deka tuka mo`e da se jadat samo kebap~iwa. Jasno deka ova ne e za bukvalna upotreba, ama goredolu saka da ka`e deka nekoi kulinarski antolo{ki slo`enici ne i se ba{ jaka strana na Antalijava. Pravat mnogu interesen tandir kebap, dare`livo podgotvena kjma so fini mirudii, no malku mrsna za nekoi vkusovi. Vo Arzum Doner Salonu (ne slu`at alkohol) na Eski Sebzeciler Ici 14 porcijata ~ini me|u $1,5 i $3. Za drugi Hisar Turistik Tesisleri e mesto za amerikanski turisti, ama ona {to go podgotvuvaat e i sve`o i vkusno, a narod ima tolku mnogu {to }e se izla`e ~ovek da pomisli deka e badijala. Nema vrska: obrok (so pijalak) e me|u $8 i $10, {to e od edna strana ogan za semejstvo, a od druga i evtino vo sporedba so odli~niot Orkinos Restaurant kaj novata marina kade ve~erata so drink bega od $15 kon $20. Mo`ebi zatoa ima malku Amerikanci, site zaglaveni vo Hisarot. Sevil Çoban, kaj Belediye Kosk Restaurant, e mesto za ru~ek zaradi pogledot {to lesno lizga nad zalivot duri tamu do horizontot na Mediteranot. Nivnata kujna e okej, a sepak mo`e da se obeduva za okolu $7. Isto taka dobar e Yakamöz Restaurant, na Cumhuriyet Çaddesi, Eski PTT Alti, kade gotvat podobro, a serviraat brzo, vo ubav ambient.
Za morski specijaliteti se odi kon Konyaalti Çaddesi kade ima dosta mali restorani, osobeno zad pla`ata. Kaj niv majstorijata e vo toa {to ne {tedat na zejtin: ne go koristat istiot za pet{est pr`ewa ili dodeka ne pregori. Pr`at na sve` zejtin i pe~at na ~ista skara pa koga ribata e taze, se {to mu treba drugo na ~ovek za nea e limon i maslinov zejtin, {to go davaat sami. Vo gradot, kaj Saat Kulata se nao|a pazarot a niz i okolu nego ima mnogu mesta za jadewe. Mnozinstvoto imaat masi na trotoar, nad niv ~adori, u`ivancija. Ve}e spomenatata Eski Sebzeciler Ici Sokak (vo prevod toa mu zna~i Stara ulica na zeleniot pazar) e centar na ovoj mal ednostaven krka~ki raj.
LEKARI
Antalija ima dobro organiziran Turisti~ko biro, Turizm ve Danisma Mudurlugu, {to se nao|a na Cumhuriyet Caddesi 73 so apsolutno stru~en i qubezen personal. So nivna pomo{ nema da ostane ~ovek na ulica vo Antalija. Eve eden kompendium na eventualno potrebni bolnici sostaven i so nivno zalagawe:
Akdeniz Cerrahi Klinigi
na Akdeniz Bulvari, tel. 31112054, lekarite zboruvaat pove}e svetski jazici
Akdeniz Universitesi Tipfakultesi Hastanesi,
kaj Medicinskiot fakultet tel. 311120.56, lekarite se poligloti
Ana Ve Cocuk Aile Planlamasi,
na 151ot Sokak 18 tel. 311130.03 e najdobra detska bolnica
Dokolku treba da koristite intervencija na privaten lekar vodete smetka deka pregledot so pi{uvawe recept ~ini okolu $10-$15 vo ordinacija pa ne im se ispla}a da doa|aat vo hotel za{to ne mo`e da naplatat nad $20-$25. Vo posleden moment odlu~iv da ja ispu{tam dolgata i makotrpno pribirana lista lekarispecijalisti zatoa {to poka`a deka nekolku oti{le na povisoki funkcii, drugi se penzionirale, treti vo tu|ina. No zatoa vo dnevnite vesnici i vo Turisti~koto biro }e vi gi prepora~aat onie {to se vo momentot raspolo`ivi so informacija za toa koi stranski jazici gi zboruvaat.
AVTO-MOTO SERVISI ima za site poznati marki avtomobili, vo princip site fabri~ki sertificirani, site so skladovi rezervni delovi. Glavno se locirani okolu 669ot i 667ot Sokak. Adresi imate i vo sopstvenite servisni kni{ki ili vo Turisti~koto biro. BUTAN-PROPAN ima na mnogu mesta, a naj~esto na Abdi Ipekci Caddesi.
 PLA@I vo i okolu Antalija ima mnogu. Tie se beskrajno dolgi, ~isti, obi~no peso~ni no ima i nekoi par~iwa so mazen, xamliest belutrak, site se opslu`eni so ~ajxilnici a bogami i klientelata im e {ip-{ejp.. Na sekoj agol najmuvaat lige{tuli, kabini, ~adori, sandolini. Ima tu{evi, ima spasiteli. Tiptop. Konyaalti Plaj e edna od najpoznatite, se nao|a na zapadnata strana, ima mnogu narod, no tolku e golema {to sekoj ako saka }e si najde svoe mirno mesto.
Ubava e Lara Plaj, na isto~nata strana, nekoi 89 kilometri od centarot, do Motel Antalija, a se odlikuva so mnogu fin pesok. Blizu tamu se interesnite Dudenba{i vodopadi koi so vekovi {umno i penlivo ja isturaat od rabot na travertinata, toa se edno 20 metri viso~ina, svojata slatka voda vo solenoto more.
OKOLU ANTALIJA
 Ova e super lokacija za turisti koi sakaat da se usidreni vo gradska sredina i da pravat mnogu interesni izleti po okolinata do docna nave~er. Takviot odmor, so seto ona {to go nudi gradov, gi obezbeduva blagodetite na dvata sveta: i ~uvstvoto na vistinski predizvik od nepoznatoto i izletni~koto i onaa sigurnost na fiksiranoto smestuvawe vo cvrsta gradska struktura. Ubavo e konceptot na dnevnite izleti da e utvrden blagovremeno. Edna rabota e so sopstven avtomobil, druga so dolmu{ ili taksi, a sosema treta vo grupa so agencija, vodi~ i vklu~en ru~ek.
Okolinata na Antalija izobiluva so retki prirodni fenomeni (levo vodopadite kaj Kursunlu) i golemo kulturnoistorisko bogatstvo. Severnata strana na regijata e porozna po~va niz koja blikaat bujni karstni izvori, me|u koi na razni rastojanija se sre}avaat nekoi misteriozni golemi ponorni dupki, {to goltaat bukvalno celi reki voda, i kade se sre}avaat fini mali vodopadi i katarakti. Zgodno e toa {to lokaciite na tie prirodni fenomeni se na samo 15-16 kilometri od gradot. Do silniot karsten izvor Pinarbasi, na primer, se vozi 11 km kon Burdur pa kaj otklonuvaweto se odi do zad Dosemalti kade ogromna voda blika od golemi izvori. Ama toa e kratko, malku potoa taa is~eznuva vo ne{to kako pe{teri{te, a vsu{nost e cel eden sistem od podzemni {uplini. Ne e toa igra~ka rabota, nekoi od tie dupki goltaat po 30.000 litri voda vo sekunda! Ne mo`e{ da ka`e{ "keks" a go snemalo cel Vardar! Tie vodi, normalno, vo podzemjeto nosat i ottamu iznesuvaat sekakov materijal ve}e blizu dva miliona godini. Ne dve iljadi, dva miliona.
Nivniot talog se gleda podolu, kade {to izbivaat na povr{inata, vo forma na travertinski terasi. Prosto se ~uvstvuva kako taa voda izbiva i nurka tuka naokolu po taa po~va na koja stoite. Toga{ poleka vi se razdenuva deka zemja na koja stoite e izdup~ena kako crvojadno drvo ili ementaler, pa si velite, ajde nazad dodeka ne zinala zemjava da me odnese. Po Kizilirmak Çaddesi lesno }e gi najdete Dudenbasi Selalesi (Dudenba{kite vodopadi) {to kaskadiraat po travertinot za da se isturat vo moreto isto~no od Lara Plaj.
Ova so izvorite e za se~ie u`ivawe. Za speleolozite ima nekolku mnogu interesni pe{teri, Karainskite se najpoznati. Za takva ekspedicija }e trebaat poinakvi podgotovki otkolku eden kus tekst vo vakva kni{ka.
 THERMESSOS e mesto do koe se doa|a pak po patot za Bordur. Ka~uvaweto e naporno, po strmini, kamen i kapinar. Gore, na 1050 metri e ova {to go gledate. Istorijata i pretstavite od nea se samo vo mislite.
Toa e najpoznato mesto na varvarska Pisidija. Tie, pisidi~anite, bile prgavi voini, lesni na kavga i so epten kus fitil trpelivost. Duri i Aleksandar imal takvi zagubi vo opsadata na Termessos {to na kraj krenal race od niv, na neopislivo razo~aruvawe na okolnite pamfiliski gradovi. Pisidi~ani sebe se nare~uvale Solymiani. Ostanale avtonomni za celo vreme na vladeeweto na Rimskata Imperija i kovale svoi pari bez nitu eden lik na rimjanin na niv. Onaa skazna od Ilijadata na Homer kako Belerofon so krilestiot kow Pegaz taka `estoko go bombardiral Termesos {to gradot popu{til nema vrska. Kaj Homer i vo mitologijata mo`e se, no vo istorijata samo fakti. Ne popu{tile lu|eto bez razlika na onoj kow so krilja.
Ona malku {to e iskopano vo Termesos e ubavo so~uvano. Nepristapnosta na planinata ne dopu{tala razvlekuvawe i bagatelizirawe na materijalot, a mnogu raboti ne se ni iskopani. Amfiteatarot e so~uvan, a isto taka odeonot, stoata, agorata i glavnata ulica koja imala dva reda statui na zna~ajni li~nosti. Sega statui nema no na postamentite se ispi{ani imiwa na razni bora~i. Nase Nasev mo`e na{ite da gi nosi tamu na psihi~ki podgotovki. Ova e edna indikacija za korenite na bore~kata tradicija niz na{ive prostori...
PERGE (Pergai, Pergae) e arheolo{ki lokalitet {to le`i neceli 16 km isto~no od Antalija. Mestoto se nao|a na 4 km od Aksu Cayi, nekoga{ plovnata Kestros, koja 12 km potoa se vliva vo Mediteranot. Ovde e mudro da se dojde kon osum utrinata za da se bide kon 10 vo Aspendos, a kon eden ili dva popladne na Manavgatskite slapovi.
Koga sveti Pavle propovedal tuka i go vnel imeto na Perge vo Noviot Zavet, mestovo ve}e venelo. Sega, koga }e se najde ovde, ~ovek ne mo`e a da ne se pra{a: Zo{to mu bil amfiteatar za 13.000 lu|e na tolkacko grat~e koga na desetina kilometri vo Aspendos, ima drug, ogromen amfiteatar? Zo{to im bil onolkav, i sega tolku dobro so~uvan, stadium? Zo{to tolkavi golemi dvojni gradski porti? Zo{to imale obemni gradski yidini so tolkavi kuli?
[to knigi pro~itav za ovoj del, a odgovor na moive pra{awa ne sumeav da najdam. Vo sekoj slu~aj interesno, malku mo~urlavo mesto, ~ij najpoznat gra|anin bil matemati~arot Apollonius, nare~en Golemiot Geometar, najdobar u~enik na Euklid. Kaj nas najpoznat geometar (neupatenite niv gi vikaa "mera~i na ulici") be{e Milan Pan~evski, od Debar, koj namesto da si sedi na zanaetot, da meri ulici, otide vo Belgrad bo`em da ja spasuva Jugoslavija, a ottamu direkt za deponijata na istorijata.
ASPENDOS se nao|a na bregot na rekata Kopurmagi ili Köpru Çay, nekoga{ Eurymedon, samo 50 km od Antalija.
Na celiot bel, golem, ubav svet nema vaka velikolepen i volku dobro so;uvan i dene{en vo redovna upotreba anti~ki amfiteatar.
Ova verojatno bil najva`en grad na Pamphylia i svedok na poslednite persisko-gr~ki bitki. Atinskiot admiral Cimon so hrabrost i itrina (svoite marinci gi preoblekol vo persiski uniformi) odnel ovde presudna pobeda vrz persiskite voenopomorski sili. Ova isklu~itelno mesto, vostanoveno pred ramno 3.000 godini, ima takov amfiteatar kakov {to mislam retko ima na svetov. Proektiran i izgraden za okolu 20.000 gleda~i od Auspicatus Titianus i Crespinus Arruntianus vo vtoriot vek pred Hrista toj e celosno restavriran i sega e vo redovna upotreba.
Kaj vlezot ima plaketa na koja pi{uva deka Ataturkova `elba bila obnoveniot amfiteatar da ne bide samo arheolo{ko mesto od muzejski karakter tuku da se koristi za prika`uvawe klasi~ni drami. I niv gi izveduvaat ansambli na renomirani teatri. Vo tekot na septemvri ovde se odr`uvaat brojni priredbi a seturskiot natprevar vo borewe e najpopularen nastan od site. Visoka literatura ama i malku igri, neli? Toa go saka narodot sega, toa go sakal narodot i toga{. Pod scenata na ovoj amfiteatar, koja e cela prikazna za sebe, ima kelii i hodni~iwa za divi `ivotni za{to ovde se ustrojuvale i gladijatorski borbi.
Rimjanite ja izgradile scenata vo Aspendos taka {to so nea gledali{teto celosno se isklu~uva od nadvore{niot svet zad nea. I od najvisokiot red ne se gleda nadvor, tuku samo kon neboto. Prirodnata okolina ne mo`e, osem so do`d i rovja, da vlijae vrz setivata na publikata. Kaj gr~kata scena prirodata zad nea e kulisa za dejstvoto. Druga interesna rabota vo Aspendos e akvaduktot. Ne samo {to toj e na mesta mnogu dobro so~uvan tuku e i neverojatno dolg i rimskite in`eneri ovde uspeale, polzuvajki gi malku principite na gravitacijata i na kapilarnoto dejstvo, da ja nateraat vodata da te~e nagore. Inaku Aspendos ima i svoj Akropolis ama toa e edna oddale~ena vozvi{ica od okolu 4050 metri so kamewa rasfrlani niz nea.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
