Voved, Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Obrazovanie,
Masovni medii,
Turskiot jazik,
Umetnost i kultura,
Turskata kujna,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
MRAMORNA REGIJA
Edrene, Istanbul, Jalova,
Iznik, Bursa, ^anakkale,
Kutahija,
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandria Troas,
Asos, Ajvalik, Bergama,
Izmir, Selxuk,
^esme, Manisa, Sart,
Kusadasi, Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris, Fetije, Ka{,
Demre, Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus,, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale,Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MINERALNI BAWI,
SKI CENTRI
SPEC-PONUDI
LITERATURA I LINKOVI
KVIZOVI
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
^uvstvoto na li~na sigurnost
{to pri sekoja poseta na ovaa zemja naprosto mo`e da se opipa vo
vozduhot {to ve okru`uva, e verojatno eden od najubavite trajni
vpe~atoci {to gi ostava Turcija.
Ova e zemja na javen red i mir.
Pri~inite za toa se brojni a samo nekoi od niv se mnogu vidlivi,
opiplivi i dobro vooru`eni.
Lokalniot huliganizam ili kabadahistvo
se prakti~no nezamisliva pojava, osobeno vo turisti~kite mesta.
Izgleda deka za ova pridonesuva i odnosot na naselenieto sprema
alkoholot: ~ajxilnicite se poposeteni od meanite. Stotina ma`i sedat vo bav~ite
srkaj}i gust ~aj ili kafe vo apsolutna ti{ina ili vo razgovor {to ne
go nadjaknuva zvukot na zarevite {to se trkalaat ili pleskaweto na
pulovite vo neodminlivata igra {to ja znaeme kako tabla (tavli). Dopolnitelna pri~ina za
spomenatoto ~uvstvo na komforna sigurnost i prile`niot javen red e
prisustvoto na prili~no golem broj uniformirani lica vo sekoe vreme
po ulicite.
Turcija obi~no dr`i pod
oru`je okolu 630.000 lu|e redovna armija (nad 32.000 se stacionirani na Kipar) a vo rezerva u{te
936.000 lica {to ~esto se na ve`ba. Po SAD,zemjava ima najbrojna armija vo cel NATO.
Delumno objasnuvawe
za ova e zadol`itelniot voen rok za ma`i. Neli
se dogovorivme za bukvalnosta na zborovite. Site ma`i zna~i site
ma`i, vklu~uvaj}i gi i onie so fizi~ki hendikep. I sakatiot mlad
~ovek mo`e da odi vojska. Mislam deka ova pravilo e izmisleno zatoa
{to vo narod so dolga i gorda voena tradicija sigurno se smeta za
golema sramota mlad ~ovek da ne ponese uniforma. (Treba da se ima na
um deka poznatiot jani~arski red, prvata redovna armija vo Evropa,
bil ustanoven u{te 16.06.1363 godina).
Zatoa i im se ovozmo`uva na site da imaat nekakva uloga vo
vojskata i da go otslu`at voeniot rok. Za momcite od isto~na Anadolija toa e va`;no
pra{awe.
Kaj nas zdravi i pravi mom~iwa se gordeat da fatat
vrska za da se proglasat nesposobni. Ve molam: da se proglasat nesposobni za vojska. A za drugo ne.
Voenata obvrska od 15 meseci zapo~nuva na prviot den od
godinata vo koja mom~iwata polnat 20 godini. Odlagawe ima, no ovde pribiraat regruti se do 32godi{na vozrast.
Odi pa fa}aj krivini
Turskata vojska, pe{adijata, nosi uniforma {to po
krojkata li~i na amerikanskata. Onie od niv {to na levata raka nosat
traka na koja pi{uva Jandarma (@andarmerija) imaat zada~a da go odr`;uvaat i
javniot red i mir, da brkaat apa{i ili silexii vo begstvo, odnosno
da bidat vidno prisutni za da ne im se razmavta fantazijata na
delikventite. Turcija ima 125.000 takvi
Eden drug i mnogu vidliv del na vojskata nosi beli
{lemovi na koi {tr~at bukvite As.Iz. {to e kratenka za
Askeri Inzibat, Vojna policija. Zategnati se vo beli kai{i so beli
naramnici, nosat pi{toli{ta vo beli futroli i beli marami pod
bluzite.
Onie {to ne nosat nitu beli {lemovi so As.Iz. nitu traka so Jandarma okolu rakavot,
e tie se obi~na vojska.
Izgledaat dosta ponam}orski i poopasno otkolku {to bi trebalo,
me|utoa tie ne postojat za turisti~ki dekor ili zabava. Nekolku
pati, vo zaboravenite, provinciski grat~iwa na Anadolija, so soprugata
i }erkata, od qubopitstvo, sakav da porazgovarame so tie navidum
opasni i divi mom~iwa. ^ovek brzo }e se uveri deka toa se mirni,
skromni, patrijarhalno vospitani mladi lu|e dovle~kani na
otslu`uvawe na voeniot rok od nekoi zafrleni vetrometi pod Ararat.
Vnatre{na bezbednost
Pod Ministerstvoto za vnatre{ni raboti spa|a
@andarmerijata, Krajbre`nata stra`a i Direktoratot za nacionalna
bezbednost. @andarmerijata e ustanovena vo 1839 g. so Tanzimatskite
zakoni. Glavnata komanda na @andarmerijata e del na voenite sili, no
odr`uvaweto na javniot red i mir go vr{i pod Ministerstvoto za
vnatre{ni raboti. Policijata Polis
postoi od april 1845 g.,
spa|a pod Ministerstvoto za vnatre{ni raboti no nejzinata glavna
direkcija so se; celata slu`ba se rakovodi so sopstven zakon {to }e
re~e deka e prili~no samostojna. Taa ima nadle`nosti vo kontrola na
zakonitosta vo administrativnata,
politi~kata i sudskata sfera, me|utoa, ako gi nabrojam site raboti
{to spa|aat pod trite funkcii (ba{ isto kako kaj nas) }e mu se
rasipe na ~ovek keifot da `ivee, a kamo li so auto i fotoaparat da
skita po tu|i zemji. Vo sekoj slu~aj ako izgledate uredno i ne ste
zaglavile vo nekoja beqa nema
zo{to da o~ekuvate problem so niv.
Ima edni drugi, vo sino
uniformirani i so poinakvi kapi na glavite, oficijalni lica koi se
isto taka policija, zaptii, ama pazarna. Se vikaat belediye
zabitasi. Rabota im e da proveruvaat dalikantarot na ribarot {to vi
prodava rak~iwa navistina meri oka ili kai{ari na vagaweto. Mene ne
mi izgledaa tolku uverlivo za da se zame{aat koga stanuva zbor za
~istotata na zlatoto na lan~eto ili belegzijata {to ja kupuvate vo
Kapali ^ar{i, ama i toa im e dol`nost. Tie se obi~no na strana na
kupuva~ot.
Krajbre`nata stra`a (nekoga{ sostavena od Rusumet Emaneti Teskilat Muhafaza Memurlugu)
ima zada~a da go kontrolira
morskiot breg i da fa}a {verceri vo gliseri. Vo mirnodopski uslovi e
pod MVR a inaku e del na mornaricata. Ima komandi vo Izmir,
Istanbul, Mersin, Antalija i Marmaris.
|
VESTI
HABERLER
Izgledite na Qube Bo{kovski vo mart
Na{ite {ansi pred Me|unarodniot sud vo Hag
EU gi razbraduva buli~iwata
THE ROYAL ACADEMY LONDON
Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.
22 January do 12 April 2005
Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz
Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva
umetni~koto i kulturno blago na Turcite
od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii,
kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.
Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno
od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost
vo Istanbul, me|u koi golem broj
nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe
go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.
Vo petocite i sabotite nave~er
specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
|
