|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | ||
START - DOMA -
Home ISTANBUL 2010 Voved - Intro, Poimot Turcija Istoriski pregled, Hronolo{ki prilog, Vie ste sega ovde: Umetnost i kultura, Turskata literatura i Orhan Pamuk; Arheitektura, neimarstvo; Film, Slikarstvo i skulptura; Muzika; Teatar, Folklor, Artizanati: Kilimarstvo, Fajans, Obrabotka na metal, Sedef, Kaligrafija Obrazovanie, Turskiot jazik Masovni medii,, Turskata kujna, MRAMORNA REGIJA Edrene, Istanbul, Jalova, Iznik, Bursa, Canakkale, Kutahija EGEJSKA REGIJA Troja i Aleksandira Troas, Asos, Ajvalik, Bergama, Izmir, Selxuk, Manisa, Sart, Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Marmaris, Fetije, Ka{, Demre, Finike, Kemer, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Mersin, Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Ankara, Bogazkale, Konja, Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Dijarbakir, Malatja CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Samsun, Rize, Trabzon MINERALNI BAWI, SPORT i SKI CENTRI, STANOVI, IMOTI, ZEMJA LITERATURA I LINKOVI, VRABOTUVAWE "INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE,  
|
 Me|utoa islamot dozvoluva filigranstvo, rastitelno
dekorirana keramika (fajans), a sekako pokraj nea ~ist dizajn na
formi na sadovi ili predmeti od porcelan, pa ra~no obraboteno staklo i kristal, kujunxistvo, kaligrafija, kilimarstvo, floralno
ornamentirana dlabokorezba itn. (Dve ogromni izlo`bi na turskata umetnost ja vozbu duvaat Evropa. Ednata, vo Brisel, zavr{uva{e koga vo London se otvori druga, u{te pogolema i pozna~ajna. Predgovori na katalogot napi{aa premierite Erdogan i Bler. Nie donesuva osvrt na recenziite i odglasite od tie dve pretstavuvawa na dela dosega neizneseni od Turcija. Na site im e jasno deka zemjata e vo ofanziva i na kulturen front vo sovladuvaweto na otporite za nejzino vleguvawe vo Evropskata Unija. Sli~na e sostojbata i so literaturata: nasekade silno vlijanie na islamskata klasi~na
forma. Qubovni poemi, kopne`, epski tvorbi za herojstvo i stradawa, egzaltacija i predadenost kon Alah. Pismenite vo periodot me|u XI-XV vek, kako
Jusuf Has Haxip ili Ali Sir Nevai na primer, mnogu sakale da doka`at deka turskiot kako jazik na poezijata i filosofijata bil razvien do sovr{enstvo. No toga{ postoele uslovno ka`ano dva turski jazika. eden
oficijalen Osmanliski turski (ve{ta~ki kompiliran jazik za op{testvenata elita) od edna, i naroden turski na koj Junus Emre vo 13-ot vek go ima najubavo opeano trepetot na du{ata na svojot narod, od druga strana.
Vakva dvojnost poznava i arapskiot vo Egipet. Filmot, teatarot i poezijata imaat so~en jazik so svoja grmatika, svoj re~nik a birokratijata, sudstvoto, univerzitetite - koristat "nekoj drug jazik".Taka se tamu do pred tri~etvrt vek. Od ona vreme koga Ataturk, toa e od 1925 god. navamu, po~na silno da pottiknuva otvorawe umetni~ki akademii, slikarski ili skulptorski {koli, rabotite se izmeneti, no samo onolku kolku e mo`no. [to }e re~e: malku. Glavno stanuva zbor za brojni modifikacii ili varijacii na evropski i amerikanski temi, otkrieni mnogu docna za da bidat interesni. 
Literaturata ima napraveno kvantumski is~ekor vo
sporedba so drugite umetnosti. Kako primer za toa }e go poso~ime opusot na nositelot na Zlatniot venec na Struga, Daglarja. Negovi dela ima na makedonski i edna kniga negova poezija mo`e da vi bide mnogu inspirativen pridru`nik na patuvaweto. Zaslu`uva vnimanie opusot na Kemal Tahir, kogo pove}emina go smetaat za najgolem sovremen romansier. Na angliski e preveduvan i
Jaser Kemal so romanot Memed, mojot Sokol nagradena kniga so tematika na eden sovremen Robin Hud, ili Galeb, niz koj avtorot pravi
koktel od mitska skazna so zbivawata vo realniot `ivot na sovremen
provinciski grad. Mehmet Gileryuz e drug0 poznati0 ime me|u pisatelskiot svet na zemjata.Niz Turcija }e se najdat umetni~ki par~iwa broderii, pletki, vezovi a sekako i prvi~no kilimi. No toa sepak vo su{tina e samo rakotvorba ili artizanat, ne umetnost. Muzika  Turskata muzika e
raznoobrazna no toa ne e nekoja silna uteha za nenaviknatoto zapadnoevropsko uvo. Vo ovaa prigoda treba da se poso~i deka muzikata na kapelite na jani~arskite edinici nekoi muzikolozi ja
sporeduvaat so ona {to e op{t zvu~en efekt na wuorlean{kite xezbendovi za vreme na mardi-gra festivalot. Poveke za turskata muzika >>>> Ankara i Istanbul odr`uvaat operski ku}i, muzi~ki konzervatoriumi i edna dr`avna folklorna trupa, pi{i: Tanec. Turcite se kinaxii. Prvite kinosali datiraat 0d 1896 god., nepolni 10 meseci po prvite proekcii na bra}ata Lumiere! Prva filmska kompanija e formirana vo 1922 godina. So svojot "Susuz Yaz" (Suvo Leto) Metin Erskan osvoi zlaten medal vo Berlin (1964) a potoa i nagrada vo Venecija.Yilmaz Guney, koj kako re`iser i akter e najpoznat turski filmaxija, napravi nekolku dela no so Yol (Pat) niz koj se tretiraat sudirite vo edno kurdsko semejstvo vtkaeno vo lokalnata turska sredina, go osvoi Kan vo 1982 godina. Temite na ovaa filmska produkcija se glavno socijalni, a me|u novite imiwa se vbrojuvaat Omer Kavur,Tunc Basaran i Halit Refig. Arhitektura Vo tekot na formira~kiot period na idnata imperija, tamu vo tekot na 14 i po~etokot na 15 vek, bilo normalno {to Osman Gazi (od tamu neli, izrazot osmanlii pa soodvetno Osmanliska odnosno Otomanska arhitektura)gi koristel direktno i gi adaptiral osvoenite `iveali{ta i javni zgradi na pobedena Vizantija. Brojni pri~ini }e dovedat do toa sponta |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).  SAMO SO OVIE KAMERI NIZ TURCIJA        |
|
|
