|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Klik Adhan - povik na molitva | ||
Start - Doma - Home  Voved - Intro, Hititite - prvite doselenici, Frigijcite na Midas,zaedno so Mizijcite Lidijcite na Krez, i Karijcite na Mausolos, Vizantijci ili Romei, odnosno Rimjani, Selxucite, i nivnite 160 godini Osmanliite, prisutni {est veka Vremeto i zna~eweto na Ataturk Hronolo{ki prilog, Pova`ni datumi, Sultani i pretsedateli Obrazovanie, Masovni medii, Turskiot jazik, Umetnost i kultura, Turskata kujna, MRAMORNA REGIJA EGEJSKA REGIJA MEDITERANSKA REGIJA REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA CRNOMORSKA REGIJA MINERALNI BAWI, SKI CENTRI VRABOTUVAWE TURCI ZA PAMETEWE  |
I vojnicite i narodot koi gi ispra|a na front qubat generali koi spijat na {inel vo sneg, koi ne se krijat od neprijatelskiot ogan, koi pobeduvaat i ne zapiraat pred ni{to do vetenata a od nacijata prifatena cel. Ataturk na frontot kaj Galipole stekna reputacija deka "nego kur{um ne go saka". Na fotkata dolu: Kemal Mustafa Pa{a faten vo dremka na bojnoto pole.
Na 30 oktomvri 1918 zavr{i Prvata svetska vojna i toa prakti~no be{e kraj na 628-godi{noto Osmanlisko carstvo. Francija i Britanija ne se ni obyrnuvaa na takanare~enite 14te to~ki na Vilson so koi toj vo ime na SAD saka{e da se garantira mirot i obnovata na Evropa. Vo Versaj (za Germanija) i Sevr (za Turcija) bea podgotveni poni`uva~ki mirovni dokumenti. Portata gi zagubi teritoriite so naftonosnite poliwa na Blistok. Francija okupira nekoi zemji od jugoisto~na Anadolija, Italija razni ostrovi. Zdru`enite sojuznici se instaliraa da go kontroliraat Bosforot. Nekoi Grci objavija svoja pontska dr`ava na Crno More. Grcija samata na 15 maj 1919 izvr{i invazija kaj Smirna i pojde kon Ankara.Toga{ Mustafa Kemal, so aura na nacionalen heroj od Galipoli, prvo bara izim od posledniot sultan da ja koristi isto~nata armija, a na 20 april 1920 godina vo zaspanoto mesto Ankara go svikuva Golemoto narodno sobranie od koe pobara soglasnost da povede osloboditelna vojna. So toa re{enie toj brzo }e ras~isti so Ermencite i Gruzijcite a potoa i so Francuzite. Gledaj}i go toa italijanskite komandanti sami gi napu{tile ostrovite. Ostanati se Grcite, ubavo navlezeni vo Anadolija. Taka }e pomine cela 1921 godina i duri vo 1922 god. koga li~no Ataturk }e mu dojde na pomo{ na svojot prv soborec Ismet Ineni, tie }e izvojuvaat golema pobeda kaj Dumlupinar, zapadno od Afion. Za dve nedeli gr~kite trupi }e bidat potisnati do pristani{teto vo Izmir kade, srede ogromniot po`ar, pani~no }e ja natovarat vojskata i svoeto naselenie vo brodovite. Malu potoa i Britanija se povlekuva od Dardanelite a na 22. oktomvri 1922 se potpi{uva primirje, po koe se odi kako na film. Na 1 noemvri 1922 Ataturk veli deka ukinuvaweto na monarhijata e neminovnost. Na 4 noemvri ministrite }e mu gi predadat pe~atite so koi 600 godini se ozna~uvala mo}ta na imperijata a dve nedeli bole{liviot sultan Mehmed VI }e pobara zasolni{te kaj Britancite. ]e go napu{ti Dolmabah~e Saraj po edna magla kako testo i so brodot Malaya posledniot [ahin{ah }e otide vo progonstvo na Malta. ]e umre vo San Remo 1926 godina a }e go zakopaat vo Damask. Na 20 noemvri 1922 Ismet Ineni }e stigne na mirovna konferencija vo Lozana koja }e ja dominira lord Curzon, no }e zavr{i so prifa}awe na site bitni barawa na Turcija i so potpi{uvawe na dokumentite na 24. juli 1923. Tri meseci potoa, na 29. oktomvri 1923, Golemoto narodno sobranie, Mexlisot, ednoglasno go proklamira vostanovuvaweto na Republika Turcija i za nejzin prv pretsedatel go izbira Mustafa Kemal Ataturk, lider na {totuku formiranata Republikanska narodna partija. Taa partija dolgo potoa }e bide inkubator na voenopoliti~kata mo} na zemjata. Vo narednite dve godini Ataturk }e se koncentrira na kompletna sekularizacija na dr`avata i na op{testvoto. Turcite toga{ sebe ne se poimale kako turska nacija vo ramkite na edno op{testvo (carstvo ili republika sporedno) tuku kako umma, {to zna~i muslimanska zaednica. Bosanski, turski, makedonski ili gr~ki musliman e del na taa umma, a negovoto mesto vo nea zavisi kako od negovata materijalna sostojba taka i od godinite (vozrastta), plus {iro~inata na rodninskite vrski. Za da go osiguri i zabrza formiraweto prvo na ~uvstvo za, a potoa pripadnost na nacijata, Mexlisot na 3. mart 1924 go ukinuva kalifatot i im zabranuva na site ma{ki ~lenovi na sultanovoto semejstvo vra}awe vo zemjata. Potoa sledi zatvarawe na site tekiwa na site sekti, voveduvawe zadol`itelno osnovno svetovno obrazovanie, a po tri godini ukinuvawe na te{koto arapsko i voveduvawe na ednostavnoto latini~no pismo kako porta za opismenuvawe na nacijata. Potoa i fesot (fez), dotoga{ oznaka na ~inovnik na vlasta, pa zarot i ferexeto, se zabranuvaat, a vo 1934 godina site mora da zemat gra|ansko prezime kakvo dotoga{ ne poznavaa. 
Sega muzej {to sekako vredi da se poseti, mnogu ka`uva za golemiot ~ovek, ova e oficijal nata rezi- dencija na Ataturk vo Ankara. Onaa vo Istanbul - kade po~inal - bila malku poinakva.
Me|utoa ni malite a kamo li pak strukturnite socijalni reformi ne se izveduvaat bez pari. Ekonomskata kriza predizvikana so krahot na berzite vo 1929 godina te{ko ja pogodi Turcija, davaj}i im silen argument na protivnicite na brzata pazarna transformacija na op{testvoto. Modelot na sovetskoto dirigirano stopanstvo vo sosedstvoto, kade traumite na krizata vo svetot ne bea vidlivi, stana tema na denot i Turcija go donese svojot prv 5-godi{en plan vo 1934 godina. Smrtta na Ataturk, na 10. noemvri 1938 godina, toga{ samo na 57 godin{na vozrast, te{ko ja poga|a Turcija. Koga naredniot den za nov pretsedatel e izbran Ismet Ineni, negov prv soborec, toj se zare~uva deka }e stori se da ja so~uva Turcija nadvor od viorot na Vtorata svetska vojna. Vo toa i }e uspee. Cenata na uspehot }e bide nametnuvawe na ~eli~na disciplina, `estoki merki za odr`uvawe na javniot red i mir, plus otstranuvawe na sekakva politi~ka opozicija, osobeno od levite partii. Negovata Republikanska narodna partija vo 1946 godina }e se soo~i so izbori i so vistinska opozicija vo forma na Demokratskata partija na Adnan Menderes i Xelal Bajar, koi }e obezbedat poddr{ka od site mo`ni strani. So mnogu maka i ume{nosti Ineni so svojata Republikanska partija odvaj }e go zadr`i mandatot. No ve}e na narednite izbori vo 1950 godina, koga i sredniot stale` }e go iska`e svoeto nezadovolstvo od negoviot etatizam, Xelal Bajar }e stane pretsedatel a Adnan Menderes premier na Turcija. Toa e vreme na Korejskata vojna (1950 - 1953) kade Turcija }e isprati edna brigada pa tie, po priemot vo NATO (1952) }e dobijat ogromna poddr{ka od SAD, na koi }e im se ovozmo`i da instaliraat bazi i za Jupiter raketi i za U2 razuznava~ki avioni na granicata so SSSR. Toa e vreme na maksimalna napnatost me|u dvata bloka, vreme na te{ki konfrontacii i `estoko socijalno raslojuvawe. Menderes na toa }e odgovori so represii {to, kako sekoga{, predizvikuvaat reakcija. Soboren so dr`aven udar na 27. maj 1960, nego voeniot sud }e go isprati na besilka zaedno so u{te dvajca ministri. Partijata }e bide zabraneta. Na 16 avgust istata godina Britanija mu dava nezavisnost na Kipar, pri {to kiparskite Turci dobivaat samo mali kulturni i religiozni prava, dovolno za eksplozija. Narednata godina pu~istite, predvodeni od general Xemal Gursel, }e ponudat mnogu poliberalen ustav koj na referendum plebiscitno e prifaten od nacijata. Taa liberalizacija za studentite zna~e{e otkrivawe na slatkite plodovi na levi~arstvoto: mnogu marksisti~ka literatura, mnogu sloboda vo diskutiraweto na dotoga{ zabraneti temi. Ne samo {to na prvata socijalisti~ka partija vo istorijata na zemjata i se dozvoluva da se registrira, tuku taa osvojuva i mesta vo Mexlisot. Pripadnicite na zabranetata Demokratska partija na Menderes se sobiraat vo Partijata na vistinskiot pat, koja ja formira eden general za da mu ja prepu{ti nabrzo liderskata uloga na Sulejman Demirel. Vo 1963 godina huntata raspi{uva izbori na koi pobeduva koalicija predvodena od zajdeniot vo godini Ismet Ineni. Dve godini podocna, vo 1965, na novi izbori pobeduva Sulejman Demirel, pa potoa u{te edna{ vo 1969 godina. Toa e period na brz razvoj sleden so visoka inflacija i opasna napnatost me|u levite i desnite sili vo op{testvoto. Toa e kako parlamentarna ponuda za nov dr`aven udar. Toj sleduva vo 1971 godina. Vojacite ovojpat ne biraat me|u suvoto i surovoto: se pod klu~. Iljadnici. I levi i desni. Vo 1972 parlamentot u{te funkcionira, vo 1973 Bulent E~evit formira koaliciona vlada na istoriskiot kompromisö so transformiranata Republikanska narodna partija na Ismet Ineni i fundamentalisti~kata Nacionalna partija. Narednata godina E~evit }e ja isprati armijata vo Kipar za da onevozmo`i negovo prisoedinuvawe so Grcija i so toa }e se zdobie so ogromna popularnost vo zemjata. Toj }e saka da go iscedi popularitetot kako limon pa }e raspi{e isforsirani izbori, na koi Sulejman Demirel so Alp Arslan Turkes (~ovekot go nosi imeto na onoj lider koj gi povel Tukuehite od Mongolija navamu) od Nacionalakcionata partija }e dobijat dovolno glasovi za da formiraat vlada samite. Alp Arslan Turke{ (porane{en general) kako egzaltiran nacionalist }e bide vo sredi{teto na krupni konflikti vo parlamentot i zemjata, }e im dade argumenti na vojnicite da zaklu~at deka zemjata e vo opasnost pa tie na 12.IX 1980 }e izvr{at dr`aven udar. Nad 10.000 lu|e }e otidat aps zaradi terorizam, a zaradi zlodela }e bidat izre~eni 25 smrtni presudi. Tri godini potoa general Kenan Evren }e dopu{ti strogo kontrolirani parlamentarni izbori. Na negovo golemo iznenaduvawe niv }e gi dobie Tatkovinskata partija ANAP na Turgut Ozal. Ovde mora da poso~am deka ovde ne se vika "tatkovinska" tuku "maj~inska" pa mislam deka nema ni izraz "tatkovina". Za prvpat po 30 godini edna partija ima{e osvoeno dovolno glasovi da vladee sama. Programata na Turgut Ozal be{e temelena na ekonomskosocijalna obnova. Po reformata na korektivniot sistem i vidlivoto podobruvawe na dosieto na ~ovekovite prava, vo 1987 god. Turcija be{e primena vo Sovetot na Evropa. Paralelno, Ozal podnese kandidatura za priem na Turcija vo Evropskata Unija. Eve, po celi 18 godini ~ekawe }e gi zapo~ne pregovorite za admisija. I tie pregovori,kako {to znaeme, se otegnuvaat do beskrajon, ne samo zaradi gr~kite opstrukcii ... Roden vo Solun 1881 godina vo ovaa fina semejna ku'a, sega muzej, na ul Apostolu Pavlu 17. |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)    
 
        |
|
|