ALEKSANDRIA TROAS (Geyikli, Bozcaada)
Mar{ruta: Od Troja 5 km. do E87 kaj Gokcali pa potoa po avtopatot okolu 22 km do Ezine kade go napu{tate pa preku Gokcebey se vozi 17 km. do Geyikli na zapad . Od tamu, preku Odunluk Iskelesi i Dalyan, ima 10 km. do ostatocite od Alexandria Troas.
Voop{to ne izgleda deka ju`no od pla`ite na selceto Geyikli ~ovek }e se soo~i so ostatocite na gradot {to kon krajot na IV vek pr.n.e. go osnoval Antigonus Ednookiot, eden od podarovitite generali na Aleksandar Veliki, vo 310 pr.n.e. Si go narekol mestoto spored sebe: Antigonoeia. Drug (i u{te mnogu podarovit) general na Makedonecot, Lizimah, go ubil kolegata Antigonus.

Malu da zama~ka o~i, a malu vo slava na imperatorot, osvoeniot grad go narekol Alexandria Troas. Lizimah, koj `arel i palel na ovoj prostor, go razvil grat~eto vo prvo pristani{te na regionot. Golemiot Herod Atticus (Irod Ati~ki) najbogat ~ovek na planetava vo vremeto na imperatorot Hadrijan, ovde izgradil ogromna javna bawa i akvadukt.

Denes voop{to nitu izgleda nitu zvu~i taka kako vo knigite po istorija. Kakva Aleksandria Troas! Ova e mirno, tivko krajbre`no selce Daljan, a nad nego ona iskele, pristani{te, za izleti do Bozcaada.

Nekoga{en Tenedos, ostrovoto Bozcaada e samo 6 km dolgo, a isto tolku i {iroko. Malo e. Isklu~itelno spokojno mesto so prekrasni pla`i. So mileniumi e poznato kako vinarska planta`a (sorti Talay i Doruk, po $1 do $2 tri i pet godi{ni vina) i krepost. (Ima edna golema venecijanska tvrdina ~ie razurnuvawe, delumno, ne e rezultat na vojni ili kataklizmi tuku nalo`eno od arbitra`en sud vo sporot me|u venecijancite i genovjanite za prevlast vo regionov!) Sega e letna rezidencija za srednoimotni istanbul~ani. Ima pove}e pansioni. Od Odunluk Iskelesi $0,75 so brod, nekolku vo tekot na denot.

I pokraj toa {to eden milenium po negoviot apogej graditelite na pove}eto golemi istanbulski xamii odovde sistematski vle~kale blok po blok od izre`aniot kamen, seu{te niz lokalitetot, `alno tonejki vo rovkata, bra{nesta zemja na selskite nivi, mo`e da se vidat bele`iti ostatoci na nekoga{nite gradbi. Niv stru~wacite gi raspoznavaat kako gradski bawi, yidini, pa kako teatar, hram ili agora.

Na okolu 700 metri od moreto kon istok se nao|aat ostatocite na Neandria, grat~e koe imalo 400 godini istorija zad sebe koga Ednookiot ja vtemelil Antigoneia. Napravil generalot grad, ama nemal dovolno naselenie za nego, pa ~ovekot se setil i im naredil na site Neandrij~ani da gi napu{tat svoite ogni{ta i da se preselat vo negoviot nov grad. Sega gi nema i dvata, ostanata e samo ovaa gor~liva vistina za edno damne{no stradawe. Za moj vkus i dvete mesta ne se ni{to posebno, ne mora za niv da se otklonuvate od magistralniot pat. Me|utoa, dokolku ste na pat kon jug za Asos, posle nekoj piknik na ovde{nite divi pla`i, vredi da zaprete za nekoj fotos-dva. Na 35 km ju`no kon Asos e Gulpinar, nekoga{ Cryse ili Khrisa. Ovde se nao|aat ostatoci od hramot na Apollo Smintheion izgraden od kritski kolonisti otkako proro~i{teto reklo deka treba da podignat hram onamu kade {to ambarite im gi napadnale polski gluvci. Smintheion zna~i "Gospodar na gluvcite". Prikaskata ubava, no malku za gledawe. Od tuka, ova e lakotot na poluostrovot Biga (ili vlezot vo Edremitskiot zaliv, kako {to miluvate) pa do Beramkale, dol` moreto ima bezbroj evtini, motel~iwa, pansioni, moteli, peso~ni pla`i, taka, se e nekako za robinzonovski vkus.

ASOS, BERAMKALE
Mar{ruta: Od Canakkale preku Pinarbasi dol` krajbre`niot patna koj se Alexandria Troas, Kololnia, Chryse (kaj Gulpinar), Hamaxitos (kaj Babakale) do Behramkale i Kadirga me|u koi e Assos. Isto od Canakkale (ili Troja) po avtopatot E87 do otklonuvaweto za Ayvacik pa potoa 18 km preku Pasakoy do Assos, 73 km od Canakkale.

Dilemata okolu pra{aweto "Da se odi ili ne za Asos" treba da se re{i so pozitiven odgovor. Ne samo zatoa {to i dvete xadiwa {to vodat do mestovo se vo red (ona od Ajva~ik e kaldrmisano i vodi preku ubav star most graden pred nekoi 500 godini) tuku zatoa {to si zaslu`uva poseta. Novoto selo Behramkale i starata metropola se vkle{teni okolu eden xuxest zgasnat vulkan {to se izdiga mo`ebi edno 250 metri nad morskoto ramni{te. Kako vo pregratka. Yidinite i ostatocite od akropolisot na stariot miziski grad se ubavo vidlivi. Vo podno`jeto, ribarskiot pristan a ponatamu ~isti, no tesni za turski poimi, pla`i od fin, trkalezen i mazen belutrak, a za onie koi sakaat da se prpelkaat vo pesok i da igraat moderna odbojka, na stranata kon Kadirga, ima kilometri {iroki pla`i.

Na edno deset kilometri zapadno od bregot, {to se veli na dofat raka, od moreto se izdiga golemata planinska masa na ostrovot Medili (Lesvos) Edni arheolozi velat deka Asos, u{te vo XIII vek pr.n.e., go vtemelil hititskiot kral Tudhaliyas IV koj go koristel kako tvrdina-nabquduva~nica. Toa e vreme koga Mikencite upa|ale ovde vo zati{jata na Trojanskite vojni. Spored drugo, porasprostraneto, mislewe, Eolcite od Lesvos bile onie koi me|u 700-1000 god. pr.n.e go vtemelile ova mesto. Krez go vladeal od 555 p.n.e. se do porazot od Darie koj }e si go prisvoi deset godini podocna. [est decenii gradot }e bide pod persiska vlast. Me|u vladetelite na Asos se vbrojuva i evnuhot Heremias, u~enik na Platonovata Akademija, eden od retkite koi mo`el vedna{ i vo praktika da go proveri u~eweto za ureduvaweto na dr`avata kako {to bilo izlo`eno od golemiot filosof.

Samo, za da vodi dr`avna vlast, {to mu bila na dofat raka, na Heremias ne samo prenosno tuku i fizi~ki mu nedostasuvalo ona {to i na drugi im treba za hrabar potfat. No zatoa ~ovekot, onaka pretstaven vo Pusta Zemja na T.S. Eliot, uporno gi povikuval svoite kolegi da formiraat na Asos ogranok na Akademijata. Od site pokaneti se odzval samo eden: najbrilijantniot u~enik na Platon. I taka, Aristotel ovde pominal celi tri godini, malku vtemeluvajki nekoi prirodni nauki (biologija i botanika) malku vodejki qubov (do pred svadba) so Pythia, vnukata na svojot kastriran doma}in. Podocna golemiot filozof si zaminal. Stanal u~itel na sin~eto na makedonskiot kral Filip II. Mo`ebi i zaradi negovo vlijanie, mnogu potoa, ovde do{ol toj negov, najpro~uen od site koi gi imal, u~enik: Aleksandar Makedonski. Kako {to e poznato, ovoj imal nezgoden tabiet site svoi patuvawa vo tu|ina da gi pravi na ~elo na golema i obi~no al~na vojska. Toj ovde, na rekata Granicus, severno od Asos, prvpat ubavo gi ima isperda{eno Persijcite.

Denes ovde e interesno da se obikolat gradskite yidini na Asos za{to tie, kako prvo, se neverojatno dobro so~uvani, kako vtoro se izvonredno impresivni spored svojata viso~ina (na mesta 15 metri) i dol`ina (celi 3 kilometri), i kako treto imaat odr`ani porti vklu~uvajki gi i temelite na hramot na Atina. Toj e {tedro obnoven na ~esen na~in: se gleda {to e staro a {to novo. Takvata postapka gi gnevi pedantite (tie pove}e sakaat rasfrlani kamewa otkolku rekonstruirani gradbi) a gi raduva onie, kako ovoj avtor, koi mislat poinaku. Nikoj ne odre~uva deka ovoj hram, vo dorskojonski stil, e prekrasno mesto za poseta i razmisla. Od svetili{tevo se prostira ubav pogled na zalivot i na ostrovot, {to e nekakva kompenzacija za otsutnosta na prekrasnite frizovi i statui razneseni po muzeite (Pariz, Boston, Berlin) na svetot.>br>
Izvesno vreme ovde prestojuval i Sv. Pavle, dojden pe{ki od Alexandria Troas za da se sretne so evangelistot Luka, no nema zapisi za negovite vpe~atoci. Od druga strana, Beramkale e, mo`ebi, u{te pointeresen od Asos, kolku zaradi na~inot na koj se vplel vo arhai~niot grad, tolku zaradi izobilstvoto delikatni primeroci na staro tursko zanaet~istvo, glavno broderii i vezovi koi }e vi gi predlagaat dodeka tamu na vrvot (vlez $2, otvoreno do 19 ~) }e sakate da u`ivate vo nezaboravna panorama i studen pijalak.

Grobi{tata (stru~no ka`ano nekropolata) se poznati i od istorijata za{to "sarkofazite na Asos" gi opi{al i samiot Plinie. Kamenot od koj ovde se pravele toga{nite sarkofazi za umrenite sodr`el mnogu soda-kaustika pa go "jadele" mesoto na umrenite za 40 dena. Murad Hudavendigar Camii od XIV vek e predosmanliska gradba vo koja se vneseni i vidlivi razni elementi od granit (so vre`ani krstovi i gr~ki tekst) pozajmeni od crkva koja tuka postoela od VI vek..

Mo`ebi nema da vi zvu~i uverlivo, no Beramkale so Kadirga, se poznata letuvali{na destinacija pa vo sezonata (juni-septemvri) ovde soba, nema ni lavabo vo nea, ~ini okolu $13, a vo kampinzite samo za {ator za dvajca se pla}a $56. Ova ne zna~i deka nema uslovi za smestuvawe: celiot ovoj prostor e civiliziran letuvali{en region. Dvokrevetnite so tu{, na baza polupansion vo sezonata ~inat od $35-$50 dodeka onie so klima ured $50 do kaj $60. Za 10 dena $200-$300 po ~ovek.

Do letuvali{nite centri Altinoluk, Akcay, Ozen, Burhaniye patot se vie pokraj bregot. Site tie nudat najmalku barem korektni uslovi za letuvawe no se nekako skraja od golemite kulturno istoriski atrakcii, {to im e hendikep vo o~ite na onie koi, pokraj vodata i sonceto, baraat i ne{to pove}e od patuvaweto.

AJVALIK,

Mar{ruta: Od Canakkale do Ayvalik 180 km. po E87, preku Kucukkuyu i Edremit. Na 22ot km po otklonot za Ajvaik: tri platoa-postojki so isklu~itelni panoramski vidici. Na 13ot km po Edremit ostatoci na Andramiteion.

Delnici na mar{rutata: otklonuvawe Behramkale/Assos 20 km; Ayvacik/Kucukkuyu 22 km; do Altinoluk 14 km; do Akcay 16 km; do Edremit 10 km; do Burhanye 6 km so otklon do Oren 4 km; do Armutova 18 km; do Ajvalik 11 km; do Bergama 92 km; do Menem 81 km; do Manisa 35 km; do Izmir 36 km.

Trasata po koja se vleguva vo severniot del na egejskiot breg na Turcija zapo~nuva od po Troja i zavr{uva vo Izmir. Taa e dolga okolu 310 km i so avtomobil lesno se sovladuva za 10-tina ~asa, zna~i od utro do prikve~er. Par~eto pat od Ezine do Ajvalik dol` me|unarodniot pat E87 se vbrojuva vo kategorijata "pitoreskni transverzali". Okolinata e bo`estvena. Dve kafe-pauzi i edno kapewe mo`e da go prestorat ova patuvawe vo nezaboraven spomen.

Hasanobasi Nusrathalti e malo kafeane na rabot na patot visoko nad lagunata Kucukkuyu od kade prska zamajuva~ki ubava panora-ma na Edremitskiot zaliv (Edremit Korfezi) I sinkastozelenika-vite vizuri na planinite na ostrvot Midili. Vo gr~kite vodi toa e Lesvos ili Mitilini. Dolu, kraj moreto dol` patot, ima mnogu moteli, kampinzi i pla`i. Najgolemiot broj od niv se vo Ajvalik.
Onie {to se niet da koristat javen transport isto mo`at da is-planiraat nekolku zapirawa za osve`uvawe za{to ova navistina e trasa za relaksirawe srede region nakrckan so istorija sozda-vana so golema hrabrost i bujna fantazi-ja, potoci krv i reki pot na vdahnoveni lu|e so razli~ni veri, kulturi i streme`i. U`iva-weto na ovoj ~uden ambient e mnogu ~esto sosema besplatno.

Kako i mnozinstvoto drugi naselbi dol` bregot na Edremitskiot zaliv i Ajvalik se nao|a nekoi 5 km zapadno od patot E87. Mestoto istovremeno e i turisti~ki centar i ribarsko grat~e i rafinerija na maslinov zejtin i centar na sapunska industrija. Da ne se tie posebnosti prostorno onaka oddale~eni i da go nema lesniot morski veter, toga{ Ajvalik bi imal mnogu nearomati~na da ne re~am smrdliva reputacija.

Onie koi koristat javen transport treba da vodat smetka deka samo avtobusite so oznaka "Ayvalik" vleguvaat v grad i toa samo do Sehirlerarasi Otobus Garaji (Me|ugradska avtobuska stanica) koja se nao|a ubavi 20 minuti pe{ severno od centarot na gradot. Site drugi avtobusi gi istovaraat patnicite za Ajvalik na xadeto E87! Onie istovareni taka sredpladne, so pove}e ili samo so edno par~e ama nezgoden baga`, brzo }e se setat na ova predupreduva-we. Sevo ova se isku{enija za onie koi ovde doa|aat samo i edin-stveno zaradi 12-kilometarskata finopeso~na Sarmisakli pla` koja se nao|a edno 5-6 km ju`no od gradskiot centar.

Sarmisakli zna~i luk, no celata pla`a mirisa na Koperton i sli~-ni balzami. Ova e mondensko mesto, obezbedeno so spasuva~i napentareni na nabquduva~nici, ima mnogu lige{tuli, ~adori za sonce, kiosci so ladni pijalaci i topli sendvi~i, padobrani, ~amci, skii, sandolini i drugi marifeti za rekreacija. Edno 100 pati podbra od wujor{kata Koni Ajland, edno 200 pati po se od Bijaric. Ne znam od {to spasuvaat bawinata, za{to prvite pede-setina metri moreto e do kolena, pa u{te tolku e do pojas i taka poleka natamu po nekakvo kadifeno peso~no dno. Da pu{ti{ dete od 23 godini samo da se kape kolku saka, bez gajle da ima{. Za finiot i uslu`en efendi Ercan Korselli, porano direktor na Turisti~koto biro, ova "e najubava pla`a na Egejsko More".

Ne e ba{ taka taka, no, kako i da e. Turisti~koto biro e spas za neupateni, a pla`ata vo Ajvalik ubava. Imaat pe~ateni informa-cii (duri i na Kineski jazik) za nad 100 hoteli, pansioni i moteli, za soobra}ajni vrski, restorani i se {to e potrebno za dobar pomin. Za prva pomo{ vo cetarot na gradot, na Talat Pa{a Xadesi, kaj plo{tadot, (tel. 66311604) se nao|a hipohondriski ~istiot El Otel vo koj dvokrevetni so lavabo se $7$8 na no}. Blizu hotelot Ayvalik Palas ima mnogu lokantasi, borekçi, kofteçi du}ani kade se jade dobro, a se pla}a malu. Najluksuzniot restoran se nao|a na Seytan Sofrasi (\avolova Sofra) izvi{enie ju`no od gradot so bo`estven vidik.

Transport ovde podrazbira gradski avtobusi {to trgaat od centarot (me|utoa definitivno ne i od Otogar odnosno Sehirlerarasi Otobus Garaji) pa vozat s¢ tamu duri do Sarmisakli Pla`. Avtobusite za Bergama, na 42 km od Ajvalik, ima mnogu. Za Izmir, 135 km, gi ima cel konvoj, a biletite se evtini.

Vo sezonata feriboti go povrzuvaat Ajvalik so Medili (Lesvos / Mitilini).Turskiot feribot poa|a vo 09:00 a gr~kiot vo 17:00 ~. Od Lesbos se poa|a vo 08:30 i 14:30. Bilet vo edna nasoka ~ini okolu $15, povratniot $25, za avtomobil se pla}a nekoi $40. Na dvete strani vladee praksa biletite da se kupuvaat den prethodno pri {to na agencijata i se predavaat i patnite ispravi zaradi grani~nite formalnosti. Vo sekoj slu~aj za prestoj vo Ajvalik mo`e polezni informacii da dade Turisti~koto biro na tel. 66312122

Patem, minuvajki niz Edremetin, nekoga{en Adramyttium, ima mesto da se ka`e deka tuka Ahil ja fatil Chryseis (Krizis, {to }e re~e: si fatil kriza ili beqa) }erka na Apolonov sve{tenik koja podocna mu ja dal bak{i{ na svojot drugar Agamemnon. "Ilijada" i zapo~nuva so stihovite {to zboruvaat kako Agamemnon odbiva da go prifati otkupot {to mu go nudi kletiot tatko na nesre}nata devojka.

Ako vo potera po plen i zabava site heroi na Trojanskite vojni brkale sojki volku daleku od samoto boi{te toga{ ne e ni ~udno {to neprijatelstvata traele celi 10 godini.