Start - Doma - Home


Voved - Intro,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija,
Goreme,
Kajseri,
Avanos
MEDITERANSKA REGIJA
Licijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
MRAMORNA REGIJA
Vo Edrene,
Vo Istanbul,
Vo Iznik,
Vo Bursa,
Okolu ^anakkale,
Vo Kutahija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE

|

Zapadniot breg i masivot Korogli. Sinop, Diogenisoviot grad. Samsun, carstvo na le{nici i
cre{i. Trabzon Trapezus), preku prevojot Zigana i natamu kon isto~niot kraj na Crnomorieto.
Ovaa regija e predolg,
topografski i klimatski, neuedna~en
poim za da mo`e da se tretira vo edna celina. Isto~nata tretina na
crnomorskiot breg dolg 1.700 kilometri e tesen pojas kon koj
planinite se spu{taat strmno, no ne tolku za da ne mo`e po nivnite
strani da se neguvaat mnogu planta`i ~aj. Vrne`ite vo ovoj del na
Crnomorieto se tripati poobilni od turskiot godi{en prosek. Godi{no
ima 781 mm voden talog i vla`nost na vozduhot od samo 72%. Temperaturata e umerena: godi{niot prosek e 140,
no letniot se idealni
24 stepeni, kako Kalifornija. Minimalna zimska temperatura e -30 stepeni,
maksimalna letna 40 celziusovi.
Ova e gusto {umovit region so mnogu buka, dab,
platan, jasika, lipa, lovor. Sepak ova ostanuva idealno podnebje za
neguvawe cre{i, orevi, fistik i le{nici.
Vsu{nost ovoj prostor e svetska prapostojbina, ba{
vilaet na cre{ata. Cherry ili da re~eme, kerasi, kersen, kirsch cerise cerasus odnosno
vo turskiot zbor kiraz
Za celo vreme na patot niz ovaa regija go slu{av
glasot na Naum Grizo (sega redoven univerzitetski profesor i doktor
po pravni nauki), koj dodeka bevme {kolnici, vo sekoja prilika
pee{e: {eeeriiibrendiii, to jee pija~a za naaas...i nie znaevme deka
veselbata so nego doprva po~nuva. Inaku, ovde imaat razni alkoholni
specijaliteti na baza na cre{na, no onoj {to mene mi se ~ini najvkusen i najsladok potse}ava na na{ata vi{wovka ili maraskino.
Pokraj cre{ni, po padinite se neguvaat i le{nici (300.000 toni godi{no) od koi izvozot donesuva blizu 300 milioni
dolari! Se proizveduva mnogu mleko, krem i puter so reputacija na
najvisok kvalitet vo zemjata. Toa, sepak, ne veruvam deka }e bide
dovolno da motivira na{ ~ovek da ja zapuka natamu, osven ako
skaznata za Noe i potopot ne go pottikne da pojde na lice mesto.
Godinava arheolozite ponudija dokazi za vistinitosta na toj potop
(topewe na gle~erite) i formiraweto na Bosforskiot Moreuz. So sila
na nekoi 200 Nijagari vodite na Sredozemnoto <ore vo eden moment
ja probile tenkata zemjena brana koja gi delela od poniskata
povr{ina na slatkite vodi na ona {to dotoga{ bilo, uslovno ka`ano,
Crno Ezero, dene{no Crno More. Toa bil toj bibliski potop. Ima dokazi za ova.
 |

THE ROYAL ACADEMY LONDON
Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.
22 January do 12 April 2005
Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz
Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva
umetni~koto i kulturno blago na Turcite
od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.
Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno
od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost
vo Istanbul, me|u koi golem broj
nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe
go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.
Vo petocite i sabotite nave~er
specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
(osven na12 mart 2005).









|