INVESTOR ANALITIKA MENAXMENT MARKETING SOFTVER FINANSII PODDR[KA
Saturday, March 7, 2009
ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE


Zapadniot breg i masivot Korogli. Sinop, Diogenisoviot grad. Samsun, carstvo na le{nici i cre{i. Trabzon Trapezus), preku prevojot Zigana i natamu kon isto~niot kraj na Crnomorieto.

Ovaa regija e predolg, topografski i klimatski, neuedna~en poim za da mo`e da se tretira vo edna celina. Isto~nata tretina na crnomorskiot breg dolg 1.700 kilometri e tesen pojas kon koj planinite se spu{taat strmno, no ne tolku za da ne mo`e po nivnite strani da se neguvaat mnogu planta`i ~aj. Vrne`ite vo ovoj del na Crnomorieto se tripati poobilni od turskiot godi{en prosek. Godi{no ima 781 mm voden talog i vla`nost na vozduhot od samo 72%. Temperaturata e umerena: godi{niot prosek e 140, no letniot se idealni 24 stepeni, kako Kalifornija. Minimalna zimska temperatura e -30 stepeni, maksimalna letna 40 celziusovi.

Ova e gusto {umovit region so mnogu buka, dab, platan, jasika, lipa, lovor. Sepak ova ostanuva idealno podnebje za neguvawe cre{i, orevi, fistik i le{nici.

Vsu{nost ovoj prostor e svetska prapostojbina, ba{ vilaet na cre{ata. Cherry ili da re~eme, kerasi, kersen, kirsch cerise cerasus  odnosno vo turskiot zbor kiraz
Za celo vreme na patot niz ovaa regija go slu{av glasot na Naum Grizo (sega redoven univerzitetski profesor i doktor po pravni nauki), koj dodeka bevme {kolnici, vo sekoja prilika pee{e: {eeeriiibrendiii, to jee pija~a za naaas...i nie znaevme deka veselbata so nego doprva po~nuva. Inaku, ovde imaat razni alkoholni specijaliteti na baza na cre{na, no onoj {to mene mi se ~ini najvkusen i najsladok potse}ava na na{ata vi{wovka ili maraskino. Pokraj cre{ni, po padinite se neguvaat i le{nici (300.000 toni godi{no) od koi izvozot donesuva blizu 300 milioni dolari! Se proizveduva mnogu mleko, krem i puter so reputacija na najvisok kvalitet vo zemjata. Toa, sepak, ne veruvam deka }e bide dovolno da motivira na{ ~ovek da ja zapuka natamu, osven ako skaznata za Noe i potopot ne go pottikne da pojde na lice mesto. Godinava arheolozite ponudija dokazi za vistinitosta na toj potop (topewe na gle~erite) i formiraweto na Bosforskiot Moreuz. So sila na nekoi 200 Nijagari vodite na Sredozemnoto <ore vo eden moment ja probile tenkata zemjena brana koja gi delela od poniskata povr{ina na slatkite vodi na ona {to dotoga{ bilo, uslovno ka`ano, Crno Ezero, dene{no Crno More. Toa bil toj bibliski potop. Ima dokazi za ova.

THE ROYAL ACADEMY LONDON


Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.

22 January do 12 April 2005


Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz


Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.

Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost

vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.

Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
(osven na12 mart 2005)
.












Hit Counter