|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | |||
|
Start - Doma - Home   Voved - Intro, MRAMORNA REGIJA Niz Edrene, Istanbul, Dol` Bosfor, Vo Topkapi, Vo Dolmabah~e saraj, Vo Sultan Ahmet xamii, Vo Beglerbej Saraj, Vo [ehzade xamii, Vo Ujup xamii, Vo Aja Sofija i crkvite, Vo Karie, Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot, Rimsko nasledstvo, Na hipodromot, Vo cisternata Irebatan, Tvrdinite na Stambol, Novata arhitektura, Niz galeriite, Princevskite ostrovi, Jalova, Vo Iznik - Nikea, Vo i okolu Bursa, Rajot na Pticite, Dardanelite, Galipole, ^anakkale, Troja, Truva, Vo Kutahija, EGEJSKA REGIJA Niz Troja, Vo Asos, Do Bergama, Peramum Manisa, Niz Izmir, Efes, Selxuk Sart, Priene, Milet, Didima, Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Lycijsko nasledstvo, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija, REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Niz Ankara, Vo Konja, Kapadokija, Goreme, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Vo Dijarbakir, Malatja: Nemrut, CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Rize, Trabzon Literatura, Od ^elebija do Pamuk Kaligrafija, Likovna umetnost, Teatar, Film, fotografija, Muzika, Folklor, Artizanati, Turskiot kilim, Keramika, INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE   |
 Mar{ruta: Od Ku{adasi po N525 i N330 do Bodrum 160 km po krajmorskata strana; Od Izmir po N550 dol` kopnenata strana preku Incirliova-Aydin do Yatagan pa potoa po N330 u{te 84 km; Na eden ili na drug na~in ovie dve imiwa (Bodrum i Halikarnas) se odnesuvaat za istata gradska lokacija iako tie, zaradi svoite definitivno razli~ni sodr`ini i vrednosti zapo~naa da si konkuriraat vo taa merka {to se izramnija po zna~ewe vo svoite soodvetni kategorii. Bodrum e poim za moderniot turski turizam. Halicarnasus e poim vo svetskata istorija. Spojte gi, i ete vi win-win situation {to bi rekle Amerikancite. Na 65 km od Didima, ovoj krajmorski turisti~ki centar na Turcija e kako grad od skazni. Do nego se patuva po pitoreskna mar{ruta. Blizu Bodrum pejsa`ot se menuva od ~as vo ~as. Ova e nekakov vulkanski prostor, so visoki bregovi, nenadejni visti kon moreto {to is~eznuva v ~as za da se pojavi pak. Pitomi sela, sitnoodi magarenca bezdu{no natovareni so suvo pra}e za potpalka na furni vo koi doma}inkite u{te pe~at leb ili tava pilav so ov~o. Po ju`nite strani na ridovite {to gledaat kon moreto uredeni vili so ogradi od belo varosan kamen i leandri vo gradinite. Namesto napu{teni bunkeri, kako na patot za Tirana, ovde pejsa`ot, go {araat edni kameni gradbi, kako ogromni {ampiwoni, so kupoli {to nekoga{ slu`ele kako rezervoari za crpewe industriska vo da a koi gi vikaat gumbet (kupola). Sega se prazni i vo raspa|awe za{to industriska voda se nosi so cisterni. Seto toa doa|aweto ovde go pravi gran plezir. (Na krajot na poglavjevo povelete da najdete detali na vrski vo javniot soobra}aj.) Pred da se smestite protegnete gi nozete do Turisti~koto biro na Buyuk Meydani 12, toa e plo{tad pred Zamokot na krstonoscite. Levo i desno od zamokot se protegaat dvete laguni na koi izlegu va Bodrum. Levata, isto~nata, e po{iroka i pretstavuva gradska pla`a na koja se izleguva od stotici mali hoteli i pansioni {to se nani`ani re~isi do samata voda, nekoga{ i ba{ vrz nea. Des nata, pozaokru`enata, e liman za skapi jahti i lokalni ~unovi. Dol` {etali{tata na dvete laguni se leleat {u{livite dolgi lisja na sekakvi palmi. Po aveniite {to gi opslu`uvaat lagunite sekoga{ ima pajtoni, turisti~ki karuci i kolesnici, no i nekoi mrzelivi kabrioleti, so `i~eni banda`i i {iroki auspusi, {to predat kako ma~ori. Po nekoj karusel, malku koli~ki na{areni kako pauni okolu koi deca xavkaat po mle~en sladoled. No}e seto ova e osvetleno so bezbroj svetilki, a tvrdinata i so reflektori. Se zaedno e potopeno vo disko-muzika {to budi mrtvi do pred zori. Mestovo e za u`ivancija. Turisti~koto biro raboti od 08:00 do 20:00 vo delnicite i 09:00 do 12:00 pa potoa od 15:30 do 19:30 vo sabotite. Dokolku ne ste tamu vo prvata, festivalska, nedela na septemvri toga{ smestu vaweto ne bi trebalo da bide nikakov problem. Halikarnas go osnovale pred nekoi 3.000 godini dorskite plemi wa od Peloponez naseleni ovde mirno, niz brakovi so Karijkite. Mu pripa|al na nivniot takanare~en Dorski Heksapolis, sojuz {to go so~inuvale gradovite Lyndos, Ialysos i Kamiros (site na ostrovot Rodos) plus Kos, Chnidos i samiot Halicarnassus. Me|utoa onie pette, asli gr~kite, go napudile od heksapolisot koga se videlo deka gradov a{i}are zapo~nuva da dominira me|u niv.  Koga stanuva zbor za istorija vo vrska so ovoj grad nema {to da mu ja mislime: ovde, 484 godina pr.n.e. e roden sam Herodot, tatko to na istoriskite nauki, a 400 godini po negovata smrt tuka `ive el i rabotel Dionisius, drug golem istori~ar. Herodot, koj pi{uval na jonski dijalekt, bil preokupiran so vekovniot konflikt me|u Persija i helenisti~kiot svet i se obidel da gi razjasni pri ~inite za i posledicite od taa sostojba. ^ovekot, me|u drugi te zemji kade pribiral kolku mo`el poavtenti~ni soznanija za svoe to pi{uvawe, prestojuval i vo Vavilon, vo Skitija i vo Egipet. Ona {to tamu go videl i go ~ul gri`livo go zapi{al i na pokolenijata im go prenel kako izvonreden pridones za istorijata na civilizacijata. Dionisius pak se nurnal vo otkrivawe na detaqi na rimskata istorija, od mitskoto formirawe do 2 vek pr.n.e. Vo vreme na Herodot so Karija vladeela Artemisija Prva koja se istaknala vo bitkata kaj Salamina komanduvajki na stranata na Persija. Vo 386 pr.n.e. persijcite za svoj guverner (satrap) posta vile nekoj si Hyssaldumus. Negoviot sin vostanovil dinastija, He katomnidi, koja vladeela okolu 60 godini. Svoite yvezdeni migo vi Halikarnas gi do`iveal vo vreme na Mausolos od Hekatomnidite, kral na Karija, koj bil vazalen satrap vo ovaa persiska vazalska provincija. Go obrabil gradot so 5,5 km dolgi yidini. Si napravil golem dvorec i dal nalog da po~ne da se podiga ogromen nadgroben spomenik vo negova i slava na site Hekatomn di. Po negovata smrt vdovicata-kralica Artemisija Pomladata (taa mu bila rodena sestra) vo slava na svojot ma` i brat ja doizgradila najpoznatata grobnica na svetot, pro~ueniot Mavzoeum, edno od sedumte svetski ~uda na stariot svet. Toj pametnik go proektiral i go izvel arhitektot Pytheos koj ne go smetal za svoe najgolemo delo. Artemisija tolku go qubela svojot soprug i brat {to do svojata smrt vinoto go piela samo pome{ano so malku pepel od Mauzolos. Potoa na prestol do{la nivnata pomlada ses tra, kralicata Ada, koja edno kuso vreme bila ko{nata od najma liot brat Pixodarus no ustoli~ena pak od Aleksandar, koj vo 334 godina pr.n.e. go osvoil Halikarnas 20 godini po smrtta na Mausolos. Koga negovata vojska po{la vo voobi~aenoto grabewe i razurnuvawe, toj, na molba i so pomo{ na kralicata Alinda (pomladata sestra na Artemisija i Mausolos) go so~uval mavzoleumot. Po Aleksandar druga zna~ajna pojava za gradot e elegi~niot poet Heraklitus, od kogo e so~uvan samo eden epigram. Napi{an vo spomen na Artemisija od Knidus, koja, otkako umrela pora|aj}i bliznaci, zboruva od onoj svet vaka: "Ostaviv eden bliznak da ja osvetluva starosta na mojot ma` - a go zedov drugiot za da me potse}ava mene na nego". Edno 1700 godini podocna nemalo ve}e rodnini da ja ~uvaat grob nicata na Mausolos pa hrabrite krstonosci od redot na sv. Jovan Erusalimski (takanre~nite Bolni~ari) koi imale kreposti na Rodos i Kos, presmetale deka e zgoden moment da se iskoristi `areweto i paleweto na Timurlen niz Anadolija i da se napravi u{te edno upori{te, sega na kontinentot. Kade ako ne vo Halikar nas. Ja podignale tvrdinata sv. Petar, ba{ vo centarot na gradot. Krstonoscite bile ne samo spretni, hrabri i nemilosrdni borci tuku i lukavi trgovci i politi~ari. Dobro plateni od Bejazit II ovde vo podrumite na zatvorot, na ~ija vrata pi{uva INDE DEUS ABEST {to }e ka`e KADE NEMA GOSPOD, go ~uvale sultanoviot pomlad brat, pretendent na prestolot i zaverenik, vlezen vo istorijata kako Cem Sultan kogo papata Aleksandar IV Borxija podocna otruen mu go vratil na Bejazita. Koga vo 1523 god. Sulej man Veli~estveniot go osvoil Rodos, i krstonoscite fatile magla odovde za Malta. No ne pred da storat eden golem zulum opi{an vo delot za mavzoleumot. Potoa gradot stanuva i ostanu va Bodrum, del na Otomanskata imperija. Vo 1770 Rusija go pomagala gr~koto vostanie pa celata flota na Katerina Velika go bombardirala Bodrum. Vo Prvata svetska vojna francuski trupi se obidele da se istovarat, a vo 1919 Italijanite go dr`ele gradot do prviot kontranapad na Ataturk. Od site skitawa po site kontinenti posetata na i pro{etkata po Tvrdinata sv. Petar vo Bodrum mene mi e ostanata vo se}avaweto kako nezaboraven nastan. Vo nea se nao|a Muzejot na podvodna arheologija otvoren sekoj den osven vo ponedelnik od 8:30 do 18:00 ~. ,so pauza od 12:00 do 13:30 za ru~ek na personalot. Vlez $3 plus $2 (ako sakate) za potonatite staklenici. Studentite imaat 50% popust. Site pojasnuvawa se i na angliski. Preku neodminliviot rov, do vnatre{niot dvor na Tvrdinata sv.Petar se vleguva preku sedum te{ki porti. Kaj prvata, zapovednikot na tvrdinata vo 1512 g. gi predupreduva {pionite deka }e bidat naka`ani. Centralniot dvor e kako park: niz nego so~nolist lorber i kamfor, jaldazi {to gi vikame georgini ili dalii, rasko{ni smrtnootrovni oleandri, mirizlivi maslinovi drvja, kiparisi i trendafil, lavanda i br{len po yidovite. Ovde-onde amfori so {kolki skameneti pred iljadi godini, raspaftani gulabi klvaat crnici od pod koi zanesuva mirizbata na siten bledovioletov karanfil. Niz raznite nivoi naokolu rastat stari drvja kalinka, portokal, limon i nekoi ~ii imiwa ne znam da gi prevedam, kako mandragora, na primer, ~ij koren toga{ go koristele kako anesteziolo{ko sredstvo pri razni operacii, ama i za za~nuvawe, pa za nao|awe bogatstvo i za neranlivost. Sen~esto e, ima poveke masi i stolici vo edno prijatno muzejsko kafule na otvoreno, kade mo`e da se osve`i posetitelot. Od ovde se odi kon nekolku izlo`bi. Najinteresna e onaa {to gi prika`uva ostatocite na 16-metarska galija potonata vo 1025 godina so 25 toni komercijalni stakleni proizvodi upateni za izvoz. Ja otkril vo 1973 nekoj lokalen lovec na sun|eri i taa pretstavuva najstar brodolomen objekt koga i da e iznesen na povr{ina od dnoto na moreto. Ja restavriraat, golem broj sadovi se izlo`eni. Se gleda kako marinoarheolozite rabotat. Ba{ e interesno. Od centralniot dvor se poa|a na site strani: vo podzemni ili vo nadkatni prostorii, kon yidinite od kade prska morska panorama pa kon hodnicite niz lavirintot na zamokot. Nasekade heraldika i nad 230 blagorodni~ki grbovi na {titovi od cela Evropa. Ova e golem prostor: gabaritot na tvrdinata e 185 na 180 metri, kako {est-sedum fudbalski tereni, pa vrz seto toa u{te eden pa u{te eden kat i edno podzemje. I seto toa vo kuli i holovi, so trpeza rii i kujni, so spalni i odai za mudruvawe, kamini, eden male~ok amam, magacini, kelii za molitva, crkvi za sekoj red ba{ka, baru tani, oru`arnici, kova~nici, vizbi so buriwa pijalak, potoni za hrana, 14 cisterni za voda, trezori za zlato. Sekoja porta, ili hodnikot zad nea, ima svoj dekor. Na sedmata, poslednata, na latinski pi{uva: "O, Gospode, ~uvaj ne dodeka spieme, izbavi ne koga sme budni, bez Tvoja za{tita nikoj ne mo`e da ne spasi od lo{oto". Tvrdinata ima Germanska kula, koja e zatvorena za{to mislam deka ja opremuvaat, Italijanska kula, vo koja me|u drugoto se nao-|aat kovani pari na Hekatomnus, tatkoto na Mausolos, Francuska kula, koja e najvisoka i vo koja ima delovi od sarkofagot na kra-licata Ada, najmalata sestra na Mausolos, Angliska ili Lavov-ska kula so banketnata sala kade i sega mo`e da vi priredat goz-ba. Do niv se doa|a na najubav mo`en na~in, site tie se prakti~no nekolkukatni muzei niz ~ii prostorii se izlo`eni zlatni pred-meti, stakleni sadovi, kameni sidra, nakit, orudija, bogatstvo trupano so vekovi. Nikade na svetot nema ni{to sli~no. Ostatocite na mavzoleumot vo Halikarnas se nao|aat kon seve-ro-istok od Tvrdinata na sv.Petar. Do tamu se doa|a koga od tvr-dinata }e se svrti levo dol` avenijata dvi`ejki se na zapad a koga }e se dojde kaj Tepecik Camii na bregot na lagunata }e ima znaci na sekoj ~ekor. So mavzoleumot slu~ajot e ist kako {to e so Artemisionot, tamu nema mnogu za gledawe ako ne se smeta edna pristojna izlo`ba crte`i, dokumenti i modeli na nekoga{niot mavzoleum plus maketa na gradot od ona vreme. Me|u dokumenti-te, mislam deka }e se najde eden opis na verodostoen o~evidec, biskupot Eustathius koj se odu{evuva od sostojbata na pametnikot onaka kako {to izgledal tamu vo 12 vek. Postoi i eden drug doku-ment, od 1581 godina, koj ka`uva kako krstonoscite, ve}e zased-nati ovde, po vtor pat i se namera~ile na grobnica na Mausolos. (Faktografija: Vrz osnova na godini trud na Danski arheolozi predvodeni od prof. dr Christian Jeppesen, utvrdeno e deka ovaa gradba temelela na peribolos od 242 na 105,5 metri. Toa bila tvrda osnova vo ~ija sredina bila podignata ~etiristrana kolonada. Dve nejzini strani bile po 38 metri so 11 stolbovi a drugite dve 32 metri so 9 stolbovi. Toa e samiot vistinski mavzolej. Stolbovite opkru`uvale prostorija vo koja se nao|al samiot sarkofag a potpirale 24skalesta piramida na koja se izvi{uvala kolesnica so statuite na Mausolos i sopruga musestra Artemisija. Od osnovata na stolbovite do vrvot na piramidata viso~inata iznesuvala 55 metri.) Edna izme{ana istoriska rekonstrukcija, vo koja e storeno se krstonoscite da ne izgledaat takvi goveda kakvi {to bile, ka`u-va deka vo 1402-ta, koga Timurlen seedno urival se pred sebe, na-{ite krstonosni ricari se istovarile vo Bodrum. Za da se zadr-`at tamu ne im trebale mali hoteli kako nam, tuku tvrdina kako onaa na sv.Petar. Toga{, talkajki po materijal naokolu, ja na{le lokacijata na mavzoleumot. Gradbata, vnimavajte, verojatno bila ve}e razurnata od nekoj zemjotres (trusno podra~je, Mala Azija, {to }e pravi{) pa materijalot ba{ odli~no im se na{ol za gradba na idnata tvrdina. Izdelkaniot mermer ({to go simnale od mavzoleumot, neli) go pe~ele za tol~ewe vo malter, a so par-~iwa od zeleniot granit dekorirale po nekoj yid. Po 120 godini mu se navratile pak na mavzoleumot. Toa e 1522 godina koga Su-lejman Veli~estveniot po{ol na Rodos a tie se pakuvale da fa-tat xenem za Malta. Toga{ ja na{le pogrebnata prostorija a vo nea sarkofagot. (Vo prilogot za Milas, pogore, pogledajte pod Gumuskesem Turbe). Bile voodu{eveni. Taman koga sakale da go krenat kapakot, pi{uva o~evidecot i ricar De La Tournet, videle deka e vreme za zatvarawe na portite na tvrdinata pa ja ostavi-le rabotata za utredenta. Da, ama no}ta do{le pirati (verojatno od Mars iako od na{ive nemalo pogolemi) i go ograbile aznoto od grobnicata (za koe nikoj dotoga{ nema ka`ano zbor). Ve}e id-niot den ricarite go otkrile toa i gnevni re{ile da go iskoris-tat obraboteniot kamen za popravka na kreposta {to sega ja gle-date. Krstonoscite znaele deka Sulejman Veli~estveniot e poj-den na Rodos, tie imale plan da begaat za Malta, ama samo za da imaat rabota, demek vojskata mora da bide so ne{to zafatena, glave{inata, nekoj kont, nekoj vojvoda li, naredil da se doiskr-{i mavzoleumot. Sevo ova e crno na belo. Edno 330 godini podoc-na, vo 1857ta, tuka do{ol Charles Newton i po nekoe vreme ~epka-we niz lokalitetot gi otkril statuite na Mausolos i na Artemi-sa, glavata i torzoto na eden od kowite od kvadrigata pa so fer-man od sultanot gi ispratil ovie (i u{te nekolku sandaci drugi statui so bez ferman) direkt za Britanskiot muzej vo London. SMESTUVAWE I ISHRANA vo vakvo mesto i za vakov tabiet ~itateli e igra~ka rabota. Ona {to e op{to site go znaat: kolku podaleku od pla`ite i zabavata tolku polesno se nao|a poevtino mesto vo ponov objekt. Zad ova odi cela filosofija na letuvawe ili na~in na `iveewe. Za ova mesto treba da se znae deka severno od zapadnata laguna, onaa so marinata, pansionite i hotel~iwata se najevtini od site vo gradot. Toa zna~i ne{to me|u $16 do $25 dvokrevetna vo ekot na sezonata. Makata e {to ovde i septemvri e visoka sezona. Vo ovoj del na gradot pansionite imaat avlii so loznici, zgodno za piewe kafe, za razglednici na raat da napi{e ~ovek, mapa da prou~i, vodi~ov da go pro~ita ako nema ne{to popametno da pravi. Mirno e, nekoi imaat bazen drugi parking. Sevo ova se nao|a dol` Turkkuyusu Sokak, severno od Adiliye Camii, pa po Neyzen Tevfik Caddesi i od nego izvedenata Menese Cikmazi vo koj del najprepora~liv li~i Herodot Pansyon od koj prednite sobi gledaat na marinata, kade dvokrevetna so tu{ i pojadok e $23-$25. Me|utoa za tie pari nema golem izbor. Potoa doa|a kategorija od okolu $35 do $50 za dvokrevetna so pojadok. Sosema seedno e dali ste za potivkata, zapadna strana na gradot ili za no}niot `ivot {to tatni nad isto~nata laguna dol` Cumhuriyet Caddesi. Hotelite na ju`nata strana na ovaa ulica, gi ima edno 30 na broj, im go zatvoraat na site {eta~i pogledot kon zalivot. Ama zatoa na site svoi gosti im nudat i restoran i terasa i sobi i sopstve-na pla`a direktno na more. Neli se dogovorivme za bukvalnosta na zborovite vo kniv~evo? Direktno zna~i direktno. Najgolemiot broj od ovie hotel~iwa se na pla`a, a toa direktno zna~i deka mo`e, ako ima trambulina, od krevet pravo vo voda. Ova isto zna~i deka tuka pla`ata ne e dlaboka: od basamacite nema pove-}e od 5-6 metri do vodata. Preku den toa i ne e koj znae kakov kelepur za{to sonceto e nemilosrdno iako se e so nekoi tendi i ~adori zasolnato. No zatoa prikve~er, koga vodata e kako balsam a sonceto kako lampion od japonsko ladilo pa kapeweto preporo-duva i bez originalna gej{a ovaa lokacija e nenadminata. Koga }e zatrepkaat yvezdi a tvrdinata }e ja obleat so nekoi reflek-tori i koga od bliskite jahti }e se razleat nekoi kikoti, e, toga{ e raj. Pa da, neli Sveti Petar gi dr`i klu~evite na rajot? Samo za ilustracija: Otel Baraz tel. (252) 316.1857 faks (252-316. 4430) na taa ulica e direktno na voda, a napla}a okolu $40 za so- ba so tu{ i pojadok. Tuka do nego, malku poevtin e Baraz Kumsol Oteli, isto mnogu dobar. Antik Theatre Hotel, na Kibris Sehitleri Cad. 243, tel. (252) 316.6053, email: theatrehot @superonline. com, The New York Times go proglasi "najdobar mal hotel vo Turcija". Glavniot gotva~ e yvezda na istiot vesnik. Site sobi gledaaat na tvrdinata sv.Petar, dvokrevetna e $110, polupansion $75. Kampinzi okolu Bodrum ima blizu trieset. Pove}eto se na 3-4 km od centarot kaj naselbata Gumbet. Ne se evtini: no}evawe po ~ovek e $5 + $3 za {ator + $2 za avtomobil. Pobobro e vo hotel. Ishranata e miniproblem. Koga stanuva zbor za restorani, se nadevam deka postojat takvi koi na vakvo mesto }e ka`at: batali jadewe sega, gledaj kolku e ubavo. Koga bi mo`elo da se pro`ivee ovoj `ivot so gustirawe vpe~atoci, Bodrum i bukvalno bi bil raj na duwava. Vaka, e, vaka e malku poinaku. Prvo i prvo, vo sezona-ta ovde i ~erek burek e dvapati poskap otkolku vo Istanbul ili Izmir, a mi se ~ini i deka go se~at od pomala pita. Zatoa edna generalna napomena: ako ste ovde gladni, a ve zatekol juni, juli ili avgust, pojdete dvestatrista metra od bregot navnatre, kade {to jade lokalniot svet. Obi~na hrana, ~ista, vkusna i evtina. Nema meni na stranski jazici. Nema alkohol. Kaj Adiliye Cammii ima nekolku kebap~ii, pa na Cevat Sakir Caddesi kaj Halk Bankasi ima edno Edirene Ciger & Kofte Evi, dobar tele{ki pr`en xiger i }uftiwa, jasno so pomfri, a kar{i Is Bankasi se nao|a za bankarski ~inovnici odli~niot Sakalli Restaurant so masi nadvor, skara i gotveni jadewa za $4 cel obrok. Me|utoa, da se razbereme: ova ne e gastronomska Leptokarija. Normalno e na more da se jade riba. Ovde imaat pove}e na~ini na podgotvuvawe tuw (tranca) i nivnite kombinirani {i{evi so mesoto na ovaa izvonredno vkusna riba {to ne mirisa na riba se odli~ni. Za onie koi ne se na prose~na plata tuku `iveat na nekoja druga, povisoka noga i zarabotuva~ka, ima vistinski restorani. Na primer Koçadon, na Neyzen Tevfik Caddesi 160, otvoren e samo od 20:00 do polno}, ima ubava zasolneta bav~a, diskretna muzika i osvetlenie, modernizirani stari specijaliteti i pristojna selekcija vina. Imam Bayaldi, Hunkar Begendi i takvi nekoi fini jadewa bazirani na ~isti ober`ini }e bidat del od ve~era koja }e vtasa okolu $30 po ~ovek, ako se to~i i vino. Za onie koi sakaat ne{to do kraj ekskluzivno, posebna atrakcija mo`e da bide takanare~enata Krstonosna Ve~era. Koga posleden pat bev tamu energi~niot direktor na Muzejottvrdina promovira{e kulinarskoturisti~ka atrakcija kako {to e servirawe ve~era po nara~ka vo ricarskata trpezarija na Angliskata kula. Najmuvaweto na ricarska garderoba ne{to ne pojde zaradi razlikata vo stavata na me{lestite gazdi na jahtite i nekoga{nite ricari, ama kelnerite nosat |omti repliki na ricarska obleka, jadewata se bo`em gotveni po stari recepti a celata ve~era zaedno (jadewe, muzika, predavawe i zabava) ~ine{e me|u $120 i $150) po ~ovek. Naspani i najadeni lu|e na odmor imaat razni tertipi koga }e gi udri prviot topol zrak na kusite sabajliwa. Ovde, jasno, ima sugestii samo za onie koi se po utrinsko skitawe za{to za drugite ima posebni knigi. Zna~i, mestovo e idealno za toa. Otkako }e se izgustira gradot, okolinata nudi retki atrakcii. Ednite se na turska drugite na gr~ka teritorija. Da ras~istime so kom{iite: i dvata ostrova se svetski mesta, a ova super prilika da se "ukni`at" vo listata trofei na turistot. Za Kos (ovde se vika Istankoy) od maj do krajot na septemvri ima i brzi huverkrafti (20 minuti vo edna nasoka) i spori feriboti (50 minuti) . Dneven bilet ~ini $30 natamunavamu. Za Rodos ima sekoj ili sekoj vtor den odewevra}awe za $50. Patuvaweto trae 2 ~asa, poa|aweto od Bodrum e vo 8:30, od Rodos vo 16:00 ~. pa ostanuva dovolno za kapewe po lagunata pred va{iot hotel po vra}awe. Toa e so gr~kata strana. Na ovaa strana Knidos, Datca i Turgut Reis se odbrani za ova izda-nie. Za Datca od Bodrum so huverkraft ili hidrofoil, 20 min. ima pove}e dnevni isplovuvawa, a povratniot bilet ~ini $12. Ako ste so avtomobil i ne mislite da se vra}ate tuku prodol`u-vate za Marmaris i Antalija, ene vi feribot, plovi 90 min. Pok-raj toa {to sama Dat~a ima mnogu i ubavi pla`i, nejzin glaven adut e izlet za samiot {pic na poluostrovoto, do Knidos, vo koj se nao|alo pretsedatelstvoto na onoj dorski Heksapolis. Denes mo`e da se vidi urbanisti~kiot plan, amfiteatarot i gradskite yidini. Statuata na Demetra e odnesena, pogoduvate, vo Britan-skiot muzej. Ja nema ni onaa na Afrodita od Praksitel, ama prikaskata e tuka: Atinskata hetera Phryne, koja mu bila model na skulptorot i poz-nata po zanaetot, nasobrala tolku pari {to mu se javila na grad-skiot sovet na Teba so predlog da go plati obnovuvaweto na grad-skite yidini pod uslov da se turi plo~a na koja }e pi{uva deka Aleks gi razurnal, Phryne gi obnovila. Sovetot bez dvoumewe ja odbil. Vo druga prilika, koga taa gubela edna parnica, nejziniot advokat zamolil sudiite da ja pogledaat, kako od majka rodena, vo telo na Afrodita, i da ocenat dali takva `ena mo`ela da stori ne{to lo{o. Sudot go prifatil argumentot, taa se soblek-la, starcite zjaele, se rastegala malku i {to, ja oslobodile. Zapi{ano e vo istorijata na pravoto, mo`e da proverite kaj mojot ispisnik dr prof. \or|i Marjanovi}, koj i taka nosi v glava mal milion detaqi od krivi~no pravo, pa sigurno go znae i ovoj. E, taa statua na Frine kako model za Afrodita bila izrabotena prvo za Kos ama na tamo{nite ne{to ne im se dopa|ala pa ja otkupil Knidos i se pameti kako Knidoska Venera. No nea ja nema, is~eznata e. Samo prikaznava se ~uva. Ovoj izlet mo`e da se iskoristi i kako urok po meteorologija. Ru`ata na vetri{tata ovde e takva {to se slu~uvalo brodovite mnogu ~esto da ne mo`e da isplovat pa morale da pla}aat pristani{ni taksi, a posadata i patnicite da ar~at pari niz Knidos. Umno ispolzuvana lokacija. Toa se slu~ilo, zapi{ano e, i so onoj brod {to go nosel sv. Pavle na sudewe vo Rim. TURGUTREIS e poluostrvo i nov grad imenuvan taka spored admiralot Dragut odnosno Turgut Reis koj bil roden tuka i ~ij pametnik go krasi sega{niot centar. Ovde se doa|a i so brod i so reis. Evtino. Onoj admiral komanduval so turskata flota vo 1565 g. vo neuspe{niot napad na Malta, kade i zaginal. Niz polu ostrovot ima mnogu mali ribarski naselbi, sela so pristojno sme stuvawe, devstveni pla`i i spokoen `ivot. Gümusluk vrie od ri barski kafean~iwa kade se jade ednostavno podgotvena, sve`o fatena vkusna riba. Akyalar ima mnogu ubava pla`a i u{te tolku meani. Bahçe ima {areni senki, Yalikavik ima veternici i e mno gu slikovito mesto. Aktur e pristani{te na Ortakeni koe neguva ubava turska selska arhitektura. Pod Çivit Kale se protega dolga belopeso~na pla`a {to ja vikaat Karainçir. Na severnata strana Turkbuku e mala poetska tvorba na prirodata. Kaj Güverçinik ima {e eden motel Vardar, no ne e na qubitel na crveno-crnite tuku na nekoj Cemil Vardar, kapetan vo penzija, koj ne go videl Skopje. Soobra}ajni vrski. So avion. Najblizok aerodrom e Imsik (30 km) i Turk Hava Yollari odr`uva po dva leta dnevno od Istanbul i Ankara. $90 vo edna nasoka, no ima razni popusti. So avtobus. Site golemi avtobuseri odr`uvaat ekspresni linii, a bezbroj drugi imaat sezonski i drugi vrski. Do Istanbul, 830 km, za 14 ~asa zavisno od kompanijata, $20$26 vo edna nasoka, vrski na sekoj ~as. Do Izmir, 250 km, za 4 ~asa, $8, na polovina ~as. Do Ku{adasi, 160 km, 150 minuti, $8, na polovina ~as. Do Ankara, 783km, skoro 13 ~asa pat, $20 vo edna nasoka. Do Trabzon, 1565 km, nad 27 ~asa, $35, eden avtobus dnevno. So brod. Prakti~no sekojdnevni vrski so ekspresni ili lokalni linii za Istanbul, Izmir, Ku{adasi, Marmaris, Antalija, Alanija, Didima, Knidos, Kos, Rodos. Na nekoi liniii ima prevoz na avtomobil. Mora da ste na lice mesto na nekoja od ovie to~ki za informacii i kupuvawe bilet.  |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).          |
|
|
|
|||