START - DOMA - Home




OFICIJALNA PROGRAMA

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, ^anakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

Mar{ruta: Od Gevgelija preku ^anakkale 786 km., Od Jalova do Orhangazi po patot 575 (20km.) a potoa do Bursa na sever (50 km.) vkupno 70 km. Od Iznik preku Avdan Dagi do Yenisehir (23 km) pa potoa dol` desniot breg na Goksu Cayi do Inegol, (27 km.) kade na 3 km. se vodopadite Karapinar Selalesi, od kade do Bursa (45 km) se vozi po E90 na zapad. Iznik-Bursa 95km. Od Istanbul (so feribrod, 4 ~asa) do Mudanya pa potoa 29 km do Bursa.

Vo Bursa (naselenie 1,9 milioni) na{ite lu|e se ~uvstvuvaat kako doma. Gradot {to se protega celi 45 kilometri, e nekako prepoznatliv, a pokraj toa vo nego ima mnogu doselenici od na{ite krai{ta, pa tie na svojata voobi~aena qubeznost i dodavaat neskrien izliv na radost koga }e sretnat turist od Makedonija. Bursa, uslovno ka`ano, e kako zbir vam bliski kat~iwa na razli~ni poznati gradovi izme{an so mnogu pridodaden sopstven {arm.

Vo ovoj del na svetot sekoja so~uvana i aktivna urbana celina e praznik na civilizacijata. Prirodata vo ovoj del na Mala Azija e prevrtliva. Koga }e pomisli samo ~ovek kolku gradovi se izumreni samo zatoa {to rekite im nanesuvale pesok vo pristani{tata! Zvu~i neverojatno deka ne mo`ele da spre~at re~niot nanos da gi oddale~uva od moreto i trgovijata. Me|utoa, vo ovoj del na Turcija ima tolku mnogu mrtvi gradovi, tolku mnogu nekoga{ prekrasni palati sega naseleni so {turci i pla{livi gu{teri, {to ona so nanosot mora da bilo bukvalno Sizifovska rabota. Izgleda kako ovde da treba da se ispolnat mnogu uslovi gradot da pu{ti koren i da razvie zelena plodna kro{na za `iveewe.

Bursa e grad {to se razvil skraja od glavnite arterii a denes pretstavuva turski Detroit: ovde se proizveduvaat anadolski Fiati i Renoa. Fiatite gi vikaat "Murat" a se proizveduva i turski avtomobil "Anadol". Vo Bursa e lociran del na voenata industrija (artileriski oru`ja), metaloprerabotuva~kata (escajzi, no`evi), proizvodi od emajl (kadi), tekstil (odli~en frotir, svila, pamuk), bezalkoholni pijalaci (mnogu sokovi i mineralna voda). Zanaet~istvoto, trgovijata so berzata na svila i turizmot zaradi toplite lekoviti izvori, zimsko rekreativ-niot centar i bogatoto kulturnoistorisko nasledstvo se drugi zna~ajni stopanski granki na Bursa. Industrijata se prostira po poleto {to se razlealo kako voda na tepsija pod gradot svien vo podno`jeto na planinata Uludag, vo bukvalen prevod Golema planina, popoznata kako bitinijski Olimp. Uludag (2.543 m.) e edna od osumte mediteranski planini so ime Olimp. Uludag ja nadvi{uva Bursa koja se razleva na samo 100 metri nadmorska viso~ina, i se nao|a relativno blizu do moreto, ima prijatni 14.4 celziusovi prose~na godi{na temperatura iako najniskata registrirana iznesuva 25-7 a najvisokata celi 42-6 stepeni vo senka!

ISTORIJA.
Vo vtoriot vek pr.n.e. Prusias Prvi, kral na Bitinija vtemelil prestolnina koja, normalno, ja narekol Prusa. Nekolku veka podocna otkrieni se mnogu lekovitite topli mineralni izvori vo reonot ^ekirge. Plinie Pomladiot, koj bil ovde guverner vo vremeto na imperatorot Trajan, pi{uval mnogu pisma od Bursa, pa toa mnogu pomognalo za nejzinata afirmacija. Potoa, ovde e donesena svilata. Koga Justinijan (527-565) koj mnogu sakal da nosi svila, ovde si izgradil vila so posebna bawa Bursa stanala mondensko mesto. Selxu~kite Turci i Arapite pak i frlile oko zaradi nejzinata blizina do Konstantinopol {to im bil vistinskata cel. Lesno ja osvoile u{te vo 1075 godina i taka gi sozdale pretpostavkite za idnata imperija.

Krstonoscite ja imaat osvoeno vo 1097, pa se do 1261 godina prea|ala od edna pod druga vlast. Ertugul Gazi vo po~etokot na 14 vek vo okolinata go doselil svoeto voinstveno pleme i poleka formiral principat, sli~en na mnogute takvi me|u turskite plemiwa. Ertugula go nasledil sinot mu Osman Gazi ("gazi" zna~i "heroj na verata" odnosno "voen voda~ na muslimansko pleme") koj po iscrpuva~ka 9-godi{na opsada ja osvoil Bursa na 6 april 1326 godina i vedna{ ja napravil prestolnina na Osmanliskiot principat odnosno na idnata imperija. Osmanoviot sin Orhan (koj si zel titula sultan, {to zna~i "gospodar") od ovde rakovodel so formiraweto na carstvoto, tuka po~nal da gi kova prvite otomanski zlatnici. Jovan VI Kantakuzen mu ja dal za `ena }erka si Teodora so nade` deka }e go odlo`i neminovnoto.

Makar {to prestolninata vo 1402 godina }e se preseli vo Edrene (nekoga{en Adrianopolis), Bursa za Turcite }e ostane grad so poseben status, mo`ebi i zatoa {to ovde se pogrebani vtemeluva~ite na osmanliskoto carstvo. Ovde arhitektite na imperijata, jasno, gradele i zna~ajni xamii, medresi i mavzolei so ~isti, strogi linii. Nekoi provizantiski istori~ari gi opi{uvaat osmanliite kako poluvarvari koi navistina napravile imperija, ama ne znaele {to da pravat so nea. Ne }e da e taka. Da ja izgradile samo ovde{nata ~uena Yesil Cami pa, kako {to im se ima slu~eno na drugi narodi da is~eznale po nekoe ~udo od istorijata - pak bi gi izu~uvale dendenes ako za ni{to drugo toga{ zaradi arhitekturata.

[TO I KAKO NIZ BURSA
So pot i napor ~ovek mo`e pozna~ajnite atrakcii na Bursa da gi "razgleda" za eden den, pod uslov odejki, mislam dodeka xogira, da ru~a gevrek ili par~e burek i da izdr`i na noze 12 ~asa. Ako se vo pra{awe dvajca (~etvorica, kako {to nie obi~no skitavme po Turcija, e cela ekspedicija) toga{ prestojot treba da se isplanira taka {to od Iznik (ili direktno od Istanbul preku Jalova) da se dopatuva docna popladne ili predve~er so programa od najmalku dve no}evawa, ako saka ~ovek da se ~uvstvuva kako ~ovek, a ne kako Mongol vo boen pohod.

Od centralnata avtobuska stanica (Otogar) se izleguva direktno na {irokata soobra}ajnica Uluyol (Ulu Çaddesi kade zapiraat avtobusite na gradskiot soobra}aj, dolmu{ite i taksijata. Bulevarot Altiparmak Çumhuriyet Alani vodi do Plo{tadot na Republikata kade se nao|a pametnik na Ataturk na kow. Lu|eto plo{tadot go vikaat Heykel (statua). Toa e celta. Mnogu dolmu{i {to poa|aat od Otogar imaat istaknato Heykel na {ofer{ajbnite. Od Hejkel brzo se stignuva do Turisti~koto biro, na Ataturk Çaddesi 82 kade mo`e da se dobijat site nu`ni informacii, besplatni lokalni karti i prospekti i kade sakaat da pomognat okolu smestuvaweto. Do Turisti~koto biro, zad odneguvaniot trevnik, vo senkite na ogromnite kro{ni na platanite, se nao|a Ulu Cami (Golema xamija). Od nea, blago spu{tajki se v desno, Ataturk Çaddesi stanuva Cemal Nadir Çaddesi. edna optovarena ulica koja otkako }e svie levo, kon zapad, }e stane Altiparmak Çaddesi. Po 1.200 metri i taa }e se smeni. Se vika Çekirge Çaddesi: sen~esta, polna so hoteli i pansioni ulica koja vodi kon luksuzniot kvart na vili, letnikovci, hoteli i kapali{ta so termalna voda.

Bez ogled na toa deka vo potegot Heykel - Çekirge se nao|a zna~aen del na ona {to treba da se vidi, sepak vo kvartot Yesil, mnogu blizu Çumhuriyet Alani, se nao|a biserot na krunata na ovaa poseta. Isto~no od Hejkel, vedna{ po maliot potok Gokdere preku koj se preo|a po maliot most Setbasi Küpurly, Ataturk Xadesi se dvoi na dve i stanuva Namazgah Çaddesi na ednata odnosno Yesil Çaddesi na drugata strana i po nego se spu{tate, v levo, kon kompleksot kulturnoistoriski spomenici. Tamu se Yesil Cami, Turk Islam Eserleri Musesi i najinteresniot od site niv: Yesil Turbe. Malku podolu od niv se Emir Sultan Cami i sosema blizu do nea Yildirim Cami so medresata, bolnicata, amamot i turbeto.

>Najlesno e razgleduvaweto da se po~ne od Ulu Cami koja e otvorena podolgo otkolku Bezistenot {to i se nao|a zad grbot. Ovaa golema, pravoagolna xamija e celata vo selxu~ki stil. Pokrivot od 20tina mali kupoli se potpira na golemi stolbovi, a ukrasena e so delikatna kaligrafija i virtuozen mihrab. Nejzinata izgradba ja nara~al Yildirim (Rovja, Gromovnik) Beyazit i e zavr{ena vo 1396 godina. (Jildirim Bejazit go nasledil prestolot po pogibelot na negoviot tatko Murat kaj Gazimestan na Kosovo. Inaku toj samiot ja osvoil Makedonija, i nametnal na Srbija vazalstvo, ja porobil Bugarija, a vo godinata koga e zavr{ena Ulu Cami ja pobedil kombiniranata ungarsko-polsko-francuska krstonosna armija, ja pratil `ena si Olivera, }erka na srpskata knegiwa Milica vo harem za samiot da umre vo mongolsko ropstvo otkako han Timurlan vo 1402 go sotral do noze vo bitkata kaj Angora dene{na Ankara. Kakva sudbina!

Bedestenot, {to e isto izgraden od Yildirim Beyazit, vsu{nost e pokrien bazar, cela mre`a od pokrieni trgovski uli~ki, koj ne e ni senka od pro~uenata istanbulska Kapali ^ar{ija. Ovde ima odli~en frotir i servisi za ~aj po niski ceni, proizvodi od bakar, mesing, kilimi, tanteli, star nakit i Kara|oz-kukli. Emirhan karvansaraj e del na bedestenot kade i denes kako pred vekovi trguvaat so svila. Caretta Silk Center, Kozahan No. 233, ima apsolutno najkvalitetna (i evtina) svila na metro vo cela Turcija. Lu|eto se specijalizirani so vekovi. Glavno dezeni vo floralni stilizacii, osobeno laliwa, no isto taka i izni~ki motivi, suptilno dizajnirani i vo bezbroj nijansi. Vredi da se pojde, tie se na vtoriot kat na bazarot.

Vo dvorot na karvansarajot ima prijatna ~ajxilnica. Kar{i bedestenot vo maliot park se nao|aat turbiwata na osnova~ite na imperijata: Osman Gazi i Orhan Gazi. Toa se repliki koi gi nara~al sultanot Abdul Aziz otkako originalnite stradale vo zemjotres. Pokraj Orhanoviot se nao|a i sarkofagot na negovata sopruga Nilufer Hatun, inaku vizantiska princeza spomenata vo delot za Nikea.

YESIL CAMI (Zelena Xamija).
[tom e najzna~aen spomenik na Bursa, a za nekoi i na celata osmanliska arhitektura, jasno e deka zaslu`uva posebno vnimanie. Nejzinata fasada e uverliv izraz na uskladenost, na ednostavna forma i na imaginativno razigrana dekoracija izvedena vo mermerot na portalot. Gradena pod rakovodstvo na arhitektot Haxi Ivaz Pa{a vo vreme na najte{kite migovi na Otomanskata imperija, Yesil Cami go demonstrira raziduvaweto so persiskoto vlijanie. Od drugata strana na ulicata se nao|a golemata gradba na Yesil Turbe, so bleskavi zeleno-tirkizni izni~ki fajans plo~ki. Najdobro e prvo da se razgleda xamijata. So svojata rasko{na vnatre{nost taa go stava pod golem pra{alnik tvrdeweto deka Mehmet I zaradi iscrpenost na trezorot baral da se {tedi na plo~ki. Gornite galerii, tavanicata, 15metarskiot mihrab (molitvena ni{a {to go ozna~uva pravecot kon Meka) i yidovite (vo viso~ina do dva metra) se pokrieni so toj skap fajans glavno vo tirkizni, jadzeleni i rezeda tonovi so bogat floralen dizajn. Majstorski obraboteno blagorodno oreovo drvo ima mnogu, ne samo vo rezbarenite porti, tuku i vo drugite elementi na enterierot.

Niz otvorot na kupolata, blizu do vlezot, vo letnite popladniwa se probiva silen snop son~evina koja go osvetluva prekrasniot {edrvan, mala fontana isklesana od eden blok skap mermer. Gore, na galerijata, to~no nad fontanata, se nao|aat sultanskite lo`i. Dokolku ve oceni pozitivno i ako ste pri k'smet toga{ imate {ansa nastojnikot da vi prijde i so i{aret da vi javi deka mo`ete so nego da se ka~ite do "Hunkar mahfili" (lo`a na vladetelot) nad glavniot vlez. Ponekoga{ sultanot navistina prestojuval tuka a haremot i svitata bile razmesteni po okolnite poskromni odai. Bak{i{ od eden dolar e dovolna vleznica za dvajca. Istorijata na ovaa xamija e 0interesna zaradi nesre}niot Yilderim Beyazit. Po negovata zato~eni~ka smrt dvata sina mu se karale za prestolot. Po deset godini borbi nadvladeal Mehmet Prvi i po~nal da ja obnovuva imperijata.

Yesil Turbe (Zelen mavzolej)
Zelenovo turbe voop{to ne e zeleno. Negovite plo~ki se od tirkiznosin fajans. Vo mavzolejot ima pove}e grobnici, najimpresivna e onaa na sultan Mehmet I koja ja podignal sin mu Murat II. Istorijata veli deka Mehmet , prv prosveten sultan, re~isi celiot `ivot go pominal zadu{uvajki gi zaverite na bra}ata i rodninite. Bidejki toa ne se pravelo so0 ubeduvawa i diskusii, ~ovekot ne bil nekoja sakana li~nost. No ~ovekot ja spastril impe rijata malku od malku, a duri negoviot vnuk, Mehmet II Osvojuva~ot, }e uspee da go vrati Carstvoto na nekoga{nite pozicii. Vo znak na po~it za idejata i nastojuvawata mu go podignal i turbeto. Vlezot vo toj mavzole e besplaten, a otvoren e od 08:30 do 17:30, ru~ek-pauza od 012:00 do 13:00.

Malku podolu od xamijata se nao|a Turk-Islam Eserleri Musesi, nekoga{na medresa, gradba vo selxu~ki stil polna so vredni eksponati, glavno majstorski obraboteno, umetni~ki dizajnirano srebro, sabji, kilimi, keramika, knigi i figurini na lokalniot junak Kara|oz. Muzejot na tursko-islamskata umetnost e otvoren kako Jesil Turbe, vleznicata ~ini $ 0.15.

Okolu 250 metra od Jesil Xami se nao|a elegantnata Emir Sultan Camii, izgradena vo 1431 godina od edna od }erkite na Jildirim Bejazit vo spomen na nejziniot umren soprug. Od nejzinite yidini se gledaat dvete turbiwa na xamijata {to vo 1391 godina ja podig nal tatko i. Mestoto e pastoralno i ni{to naokolu ne nagovestu-va {to s¢ se slu~uvalo nitu so ~ovekot {to ova go ima gradeno,a ni so negoviot sin Isa, koj po~iva tuka, nesuden naslednik na imperijalniot prestol. Ovde, mal i krajno skromen, se nao|a i grobot na samiot Jildirim Bejazit, eden od najnesre}nite mo}ni sultani. Kako samo `ivotot brzo gi sveduva i najnadarenite i najambicioznite na realna merka. Kakva kazna za nevnimatel-nosta na carot koj gi posakal i Evropa i Azija odedna{!

MURADIYE, CEKIRGE
Zapadno od Hejkal se nao|a stariot del na gradot. Uli~kite, soka~iwata i ku}ite se naprosto vgnezdeni vo strmnite poli na planinata vo koja se probieni miniplo{tad-~iwa za ~ajxilnici vo koi vo vreme na letnite gore{tini ne mo`e da se najde mesto za{to e sve`o, za{to odovde se otvora prekrasen vidik i za{to tivkite kve~erini stanuvaat vol{ebni migovi za odmor. Kafuliwata se sekoga{ prepolni so svet. Edinstvena grda pojava se ogromnite, rastandarkani avtobusi{ta na gradskiot soobra}aj {to ispu{taat oblaci ~ad pri sekoe turirawe i pre{altuvawe, po edno sto takvi na minuta, dodeka se vle~at po ugorninata prepolni so narod.

Odovde, po Pinarba{i xadesi, se vleguva vo kvartot Hisar (tvrdina) koja nekoi kolegi gi potse}ava na Semiramidinite gradini.

Od Hisarot mo`e po krivuli~estite sokaci da se dojde do Ata-turk xadesi kaj kompleksot od 11 ednostavni gradbi od peso~nik i tesni cigli {to gi ima podignato Mehmet Osvojuva~ot, sin na Murat Vtori. Dvajcata se zakopani tuka. Ova e toa Muradie. Tur-beto na Murat ima golema dupka na vrvot za{to baral grobot da mu bide so otvor kon neboto. Mehmet baral da bide najskromno zakopan vedna{ do tatka si. Ironi~no e, a mo`ebi i pou~no, toa {to najluksuznoto od site ovde{ni turbiwa mu pripa|a na pomladiot Mehmetov sin. Toa mom~e turskata istorija go znae kako ^em Sultan. Celo vreme zagovaral i kopal so race i noze protiv postariot brat, sultan Beyazit II. Ovoj ne mu ja secnal, kako {to bilo toga{ red, glavata, tuku go sobral nekako i go spakuval pa pravo vo progonstvo vo Italija. Tamu ^em i umrel (po zasluga na eden papa od semejstvo Borxija) vo svojata 34 godina. Potoa Bejazit si go donel doma i go zakopal vo ovoj skap spomenik. Bratska rabota.

Vedna{ pod Muradie, od drugata strana na bulevarot, se prosti-ra Kultur Parki (Park na kulturata) vo koj se nao|a Arkeoloji Musesi (Arheolo{ki muzej) so voobi~aeno rabotno vreme i eksponati. Parkot e ubavo ureden prostor, no turistite vo Bursa imaat pova`ni raboti otkolku da skitaat niz nego. Ostanuva ^ekirxe.

Vo kvartot ^ekirxe ne se odi za da se nabquduvaat nekakvi roevi golemi skakulci ("cekirge" na turski zna~i "skakulec") dojdeni od Afrika. Ovde skakulci ima se pomalu. Glavna atrakcija na ^ekirxe se silnite termalni izvori mineralna voda od razli~en sostav i temperatura. Tie, kone~no, se i osnovna pri~ina za se {to e izgradeno naokolu. Ne e majstorija da se natopi ~ovek ~as-dva vo tie vodi. Od cela Turcija i od Bliskiot Istok lu|e so pari, mislam so viiistinski pari, doa|aat na po nekolku nedeli ovde za da se izle`uvaat vo specijalni bawi {to gi vikaat kaplica (toa zna~i bawa). Nekoi od niv, kako Yeni Kaplica (Nova bawa) koja vo 1522 god., vrz temelite na edna Justinijanova bawa ja izgradil Rustem Pa{a, golemiot vezir na Suleman Veli~estveniot, se pro~ueni na {iroko. Bawite vo ^ekirxe se razli~ni: nekoi se rasko{ni me{oviti bazeniamami, drugi se zbir od komforni prostorii za li~no ili semejno u`ivawe, za isparuvawe, za go{tevawe.

Po princip, turskata bawa ima tri prostorii od koi prvata e ladna, vtorata topla a tretata vrela i vo nea lu|eto se raskisnuvaat kolku {to du{a im saka. Vo hotelot "Çelik" mo`e da se vleze vo edna od najubavite turski bawi vo koi sum bil kade i da niz celiov bel svet, i toa iskustvo vredi carsko azno. Ova e figurativen izraz: vleznicata e evtina.

Na rabot na ^ekirxe se nao|a najstarata (1367 godina) imperijalna xamija na Turcija, a kraj nea i turbeto, zna~i grobnicata na Murat I, eden od legendarnite sultani na imperijata. Izvesniot Michael Pauls vo svojata kniga za Turcija me|u drugoto pi{uva deka Sultan Murat bil golem vojskovoda~ i dr`avnik koj so balkanskite pobedi mnogu pridonel za raste`ot na Osmanliskoto Carstvo. Pritoa toj go dodava i slednovo svoe soznanie: ...eden srpski zarobenik, od grb go ubil Murata vo bitkata na Kosovo, koja bila najgolem voen triumf na sultanot...

Ne mo`ev da proveram dali navistina, kako {to veli g-din Pauls, ova e zapi{ano i vo kamenot na turbeto: tekstot e so arapsko pismo.
Vo Bursa na nekolku mesta pra{uvav, a vodi~ot prosto se iznervira od moeto insistirawe, dali nemaat ~ueno edna malku podruga varijanta, za{to ovaa zvu~i kako da e antisrpska propaganda. Me|utoa, po dva dena raspra{uvawe ustanoviv deka ovie lu|e ovde nemaat poim za pesmata vo koja se spomenuvaat hrabri ricari, frontalen pristap, u~kuri i beli grla...

Daily newspaper in English wIth all the info and features you need









SO SEKOJ
NIKON
SEKOJ MO@E
DA BIDE MARKO



ТРЕБА САМО ОКО