Odvaj 12 godini po bitkata kaj Pons Milvus blizu Rim vo 312 godina zafrlenoto, za Rim totalno bezna~ajno grad~e Bizantium naedna{ }e stane Konstantinopol. Vo nego }e se preseli i senatot od Rim i celata mo} na carstvoto. Objasnuvaweto za nenadejnata odluka na Konstantin e vo edno prividenie. Nemu, kaj reki~eto Pons Milvus vo presudnata bitka so Maxentius, na nebo videl krst pod koj mu se storilo deka pi{uva "Pod ovoj znak }e pobedi{". Toga{ re{il da go preseli sedi{teto na imperijata od neverniot Rim. Prikaski. Fakt kako stena e deka Konstantin se pokrstil na izdi{uvawe, na smrtnata postela.

Za rimskite carevi, senatori, konzuli i guverneri, koi so vreme }e se instaliraat so posedi niz Mala Azija osobeno po nejziniot zapaden prostor, Konstantinopol }e stane zna~aen centar na (isto~niot) del na golemoto carstvo. Deleweto }e se slu~i koga Teodosie I (379 - 395) }e ja podeli imperijata na sinovite: na edniot Rim so zapadniot a na drugiot Konstantinopol so isto~niot del. Od tamu dve ramnopravni carstva. Samo 80 godini potoa turko-mongolskite kowanici na Atila }e mu go zadadat posledniot, smrten udar na rimskoto carstvo. ]e go snema. Vo isto~niot del }e se zadr`i porazvienata socioekonomska, urbana i ve}e hristijanizirana slo`ena dr`avna struktura. Sebe samite }e se vikaat Romei. Tie nikoga{ sebe ne se narekuvale Vizantijci ni dr`avata Vizantija. Zatoa Turcite site kiparski i anadolski Grci gi vikaat, logi~no, Rumi, od Romei, Romi. I~ ne mi e jasno od kade do kade `itelite na na{a [utka da imaat prednost pred Grcite za toa ime!

^etvrtiot Ekumenski sobor vo Halkedon vo 451 godina }e go priznae Konstantinopol za vtora po rang, zad Rim od pette patrijar{ii na hristijanstvoto. Drugite se Aleksandrija, Antiohija i Erusalim). Toa }e bidat pet nepomirlivo podeleni tabori. Bez ogled na zna~ajnoto pro{iruvawe na Isto~nata Rimska Imperija vo tekot na 37-godi{noto vladeewe na Justinijan vo VI vek, nejzinata baza i izvor na mo} }e bide i }e ostane Anadolija. (Terminot "Mala Azija" kako ramnozna~en za Anadolija, malku porano prv go upotrebil rimskiot istori~ar Orosius).

Justinijanovoto vladeewe ne se simbolizira samo so Aja Sofija i kodifikacijata na Rimskoto pravo, tuku so zaveduvawe red vo povtorno osvoenite teritorii. Za negoviot sovremenik i istori~ar Prokopie (Procopius) vo tajno pi{uvanite dela (Historia arcana), imperatorot e |avol vo ~ove~ki lik zaslepen od cirkuska kurva (mo`el i toj da odbere podrug izraz od ovoj, da napravi malku dieta na so~niot jazik, ama ne sakal) i ovozemni zadovolstva, krvopija koj so visoki danoci gradel bogougodni dela. Po nego Imperijata }e uspeva nekoe vreme da se brani od napadite na Avarite od sever, no potoa koga }e se pojavat Slovenite granicata na Dunav nema da mo`at da ja dodr`at. Koga Persija podocna (VII vek) }e gi osvoi Sirija i Egipet, islamizacijata }e si go stori svoeto pa Aleksandrija i Antiohija taka marginalizirani i zarazeni so ereti~ki u~ewa }e go zagubat i ona malu eklesijasti~ko zna~ewe: na scena }e ostanat Rim i Konstantinopol.

Nivnata sprotivstavenost ne proizleguva samo od razlikite vo obredite na Isto~nata i na Zapadnata crkva. Toa e vreme koga vladee postulatot na nedelivosta na Crkvata i Dr`avata {to vo praksa ka`uva koj komu mu e podreden: duhovniot na svetovniot poglavar ili obratno. Toa ja re{ava administrativno finansiskata mo} vrz ogromni teritorii prostor. Koga papata Leo III (795 - 816) vo Rim }e go krunisa [arlemaw za car na Zapadnata Imperija, jazot }e se prodlabo~i za{to toa }e zna~i i sozdavawe konku rentska voenopoliti~ka sila koja }e gi naso~i svoite apetiti kon ve}e muslimiziranite Sirija i Palestina, porane{ni delovi na Isto~noto carstvo. Toa e vreme na ikonoklastnite borbi (pod pritisok na islamot Leo III }e prifati zabrana na slikawe na ~ove~ki likovi) i na sv. Jovan od Damask, pravoslaven Arap. Golemiot raskol (1054) me|u crkvite }e stane nepremostliv, makar {to }e ima (vo 1245 vo Lion pa vo 1439 vo Firenca) nekolku (neuspe{ni) obidi toj da se sovlada.

Isto~noto carstvo, od pokrstuvaweto na Konstantin, vo 337 godina, duri na na smrtna postela, pa do 1453 god. koga }e is~ezne pod naletot na Osmanliskata imperija, }e bide 11-vekoven bastion na ortodoksnosta nasproti katolicizmot. Od nego }e se kr{at ili temelot }e mu go podlokuvaat branovitite naleti, od sever, glavno preku Balkanot, na slovenskite ili drugi plemiwa (Bugari, Avari, Oguzi) od turski koren, koi vizantiskata vlast }e se trudi da gi asimilira ili da gi naso~i dol` svoite isto~ni granici vo ramkite na politikata na hristijanizacija i repopulacija na Anadolija. Kon 1213 vek Vizantija }e bide vistinski melan` od rasi i kulturi. Vo 13 vek vo dene{na Rusija }e se formira nekakov Altanordu (Altin Ordu) principat od tursko-mongolska proviniencija koj }e vr{i zna~aen migracionen pritisok kon jug, na Vizantija. Kaj nas "orda" zna~i nekontroli rana, vooru`ena masa svet vo napad, od turskiot zbor "ordu" {to zna~i "vojska". Ovde se zboruva za "Zlatna vojska". Sasanidite od Iran i Arapite na Umayyad-skata i Abbasid-skata dinastija, so koi Vizantija si imala stari smetki, }e poa|aat od Damask i Bagdad kon Anadolija. Stanuva zbor za stoletija neprestani napadi i povlekuvawa, kontinuirano formirawe novi sojuzni{tva. Pri sevo ova plemiwata (glavno turski) koi Vizantija gi ima raseleno dol` isto~nata granica go nosele glavniot tovar na tie branuvawa. Vo takvo milje vo 1071 godina kaj Manzikert armiite na Selxu~kiot sultanat }e odnesat prva zna~ajna pobeda vrz Isto~noto Rimsko Carstvo (Vizantija), za da ja povtorat 105 godini podocna pod bajrakot na Sultan Kili~ Aslan i taka da ja stavat Vizantija vo defanziva do samiot nejzin kraj. Vo desetinata godini po Manzikert nad eden milion taze muslimanizirani Turci se naseluvaat vo Anadolija.

Toa se dolgi 600 godini po Justinijan. Brgu po nego latinskiot jazik e zamenet za gr~ki. Potoa postoe~kite rimski zakoni (iako osnova i del na edna besprekorno funkcionira~ka administracija) se napu{taat ili modificiraat kolku kako posledica na noviot jazik tolku kako rezultat na novite realnosti. Imperatorot stanuva apsolutna vlast do stepen da ja izrazuva ne samo politi~kata vrhovna mo} tuku i Bo`jata volja. Vo po~etokot sekoj nov imperator, za da vladee legitimno, moralo da bide prifaten od armijata, narodot i od senatot kako vrhoven zakonodavnoadministrativen organ. Samiot akt na krunisuvaweto na imperatorot od strana na patrijarhot kako vrhovna duhovna vlast, zapo~nuva da go potvrduva legitimitetot na carot koj prethodno samiot go vostanovil patrijarhot za verski poglavar. Alven fur bozen, }e ka`e{e za takvite transakcii ranopo~inatiot kolega Jordan Bra`anski, edno od najsvetlite, spored mene, imiwa na na{ata `urnalistika. Taka, blago, gi komentira{e, vo ona vreme {to tapanari go nare~uvaat "ednoumie", moralno neprifatlivite spogoduvawa od tipot alvaxija za bozaxija.

Kolku pogolema i pomo}na dr`ava tolku posilna crkva: na vrvot na mo}ta Vizantija }e ima 450 biskupii so ogromni imoti. Na krajot }e gi ima samo 66, no site 450 biskupi }e si gi zadr`at titulite. Carot }e bide i vrhoven sudija i so vreme samiot }e vladee so celata imperija. Celi 11 veka nema da ima nikakov obid da se izmeni takviot sistem. Podelena na administrativni oblasti (temi), vo koi glavna vlast e od carot postaven strateg, imperijata se temeli na profesionalna vojska (stratioti) ~ii pripadnici slu`at nasledno, a kako protivvrednost dobivaat imoti vo trajna sopstvenost. Toa proizleguva od postulatot deka celata zemja mu pripa|a na Boga a se raspredeluva preku carot. Taka se formira feudalna struktura na vlasta. Imperijalniot sovet (Consillium Principis) }e se vika silentium (ti{ina), za{to sovetnicite ne smeat ni da beknat tuku mora da mol~at i da slu{aat {to }e im ka`e carot. Atrofiraat site vitalni organi i funkcii na op{testvoto. Op{ta stagnacija vo naukata i literaturata e rezultat na `estokite crkovnodogmatski stegi.

Ona {to e zna~ajno e razvojot na grade`ni{tvoto, prepoznatlivo kako vizantiska arhitektura. Osnovata na bazilikata, koja }e dobie i svoja kupola kako bitna karakteristika, }e bide univerzalno priop{tena kako temelna norma za crkovna gradba. Eden broj paganski hramovi }e bidat transformirani vo baziliki. Site tie po princip }e bidat {tedro dekorirani (so freski i mozaici) od koi mnogu se nao|aat vo Kapadokija a najzna~ajnite vo Sv.Sofija.

No, toa e goredolu se {to e zna~ajno za eden milenium ogromna i koncentrirana mo} na imperijata. Namesto da se nadogradi na vrednostite na rimskata kultura, Vizantija }e gi izneveri ambiciite na Justinijan i }e stane samo u{te edna, ne bezna~ajna, od brojnite anadoliski civilizacii. Nejzinata idejna sprotivstavenost nasproti zapadnata crkva }e se manifestira do apsurd: Vizantija }e deklarira deka e podobro islamski turban otkolku "latinska mitra" vrz Konstantinopol. Taka i }e bide: ortodoksite }e odbijat voena pomo{ od omrazenite katolici, a rektorot na Sorbona Jean Gerson na soborot vo Piza 1409 god. }e potvrdi oficijalno deka Vizantijcite gi preferiraat Turcite pred Latinite i deka im nema spas. Isto~noto rimsko carstvo vo toa vreme e kako gnila kru{ka.

Daily newspaper in English woth all the info and features you need









СО СЕКОЈ
NIKON
СЕКОЈ МОЖЕ
ДА БИДЕ МАРКО



ТРЕБА САМО ОКО