START - DOMA - Home




OFICIJALNA PROGRAMA

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

KAPADOKIA - CAPADOCCIA - AVANOS - GOREME - URGUP -

Ova e link do oficijalniot sajt na Otvoreniot Muzej kaj Goreme i dokolku ste trpelivi ke mo`e da u`ivate vo virtuelna tura niz toj lunaren pejsa`.

Mar{ruta: Od Ankara: 295 km, Od Konya: 217 km.

Bez ogled na toa {to mnogu malku na{inci odat ili se interesi-raat za Kapadokija, pridru`nikov, {to bi se reklo, ama ba{ ni-kako ne mo`e bez nea. Kapadokija e svetski fenomen. ^ovek mo-`ebi e vo sostojba da si pretstavi sekakva pla`a, i sekakva gradba, no kapadokiskiot podzemen grad, bogami malku te{ko. Sa-miot priroden materijal vo koj tie podzemni gradovi se izdlap-~eni e ne{to koe ne postoi na drugo mesto. Zgora na se, taa e krstopat na Anadolija.

Kapadokija po definicija e zama{en prostor crvenikav ili oker tuf i razni solni naslagi. Taa se prostira me|u Nev{ehir, Avanos i Urgup, a nejzin centar e Goreme. Formirana pred 50 mi-lioni godini, Kapadokijava bilo par~e zemja na~i~kano so vul-kanski krateri od koi rigal ogan, gasovi, pepel i lava. Kako na film. I sega e taka, mislam kako za film.

Spomnatiot tuf e debela i rasposlana na iljadi kvadratni kilometri naslaga od vulkanska pepel koja so vreme stanala stvrdnata fina porozna smesa {to e meka za obrabotka, kako kreda, no cvrsta pod raka i otporna na te`ina. Potsetuva na peso~nik. Koga vrz nea, vrz toj tuf, so milioni godini }e deluva vozdu{na i vodena erozija, se pojavuvaat konusni formi voobli~eni vo eden pejza` na celi dolini. Od nego mo`e ko`ata da vi se e`i i dewe, ne pak no}e. Plus iljadi godini ~ove~ko dlap~ewe vo tie formi za da se napravat pod zemjata, na sedum, osum ili devet nivoa, golemi skrivali{ta, no i manastiri, i ku}i, i crkvi, i hodnici, i skladi{ta od koi mislite nikoga{ nema ve}e `ivi da izlezete. Oddelna prikazna e toa deka celo vreme treperite od strav deka seto toa }e se strupoli vrz vas ako nad glava vi pomine nekoj pretovaren kiper. E, voala, ete toa mi vi e Kapadokija. A propo, imeto doa|a od Kapadokijcite koi `iveele tamu 700 god pr.n.e. no samiot zbor vle~e koren od hititskiot termin za "zemja na ubavi kowi".

Polesno re~eno otkolku jasno opi{ano. Zatoa povelete vo prilog ilustracija: neli edna slika e kako 1000 zborovi! Onie koi prvi videle deka so ostar metalen predmet lesno se dlab~i dlaboka dupka vo mekiot tuf, deka otkoga edna{ ~ovek }e si napravi mesto i }e vleze vo nea za da se podzasolne od {to i da e, potoa mo`e dupkata da ja izdigne i nad svojot boj, da ja pro{iruva i da si ja napravi topol dom duri toga{ sfatile deka regionov e idealen za `ivot.

Na povr{inata preplodna po~va, a dolu vo tufot bezbedni `iveali{ta. Kade poubavo? Prvite `iteli sigurno nemale na um vo tie prostorii so umerena i stabilna temperatura da kopaat crkvi. Bile toa ba{ zgodni zasolni{ta vo onie anadolski surovi zimi a osobeno vo vreme na premre`iwata od nadoa|a~kite ordi {to morale da minat tuka. Kade pozgodno mesto za lu|eto, dobito-kot i imotot otkolku pod zemja? Koj Mongolec o~ekuva deka 20 metri dolu ima lu|e? Prvpat za ovoj fenomen javuva Ksenofon, vo 400ta godina pr.n.e.

Bez razlika na site Hititi, Frigijci, Lidijci, Persijci, Makedonci, Selxuci i Mongolci - Kapadokija }e stane ona {to e kako posledica na nastanite {to }e usledat po ona Vedi, Vidi, Vici na Julie Cezar. Vo Rim }e se daldisaat po teritorijata, }e ja proglasat za svoj administrativen centar Cesarea (denes Kayseri) od kade }e go vladeat celiot nesiguren region. Koga potoa }e se ~ue deka niz Imperijata se pojavile hristijani {to treba da se brkaat, fa}aat i raspnuvaat na krstovi, rimskite trupi }e go pravat toa nasekade samo ne niz lavirintite i podzemjeto na Kapadokija. Za{to spu{taweto vo podzemjeto bilo prili~no opasno za niv.

Taka Kapadokija }e stane ona {to e. Tuka }e se slevaat iljadnici hristijani od Antiohija i Smirna koi vo podzemjeto }e po~nat da pravat preubavi hramovi, manastiri, crkvi i krstilnici poleka formirajki gi svoite i pogledite na crkvata za svetot okolu niv, svet koj tie zna~itelno }e go izmenat. Toa e ideolo{koto zna~e-we na regijava. Nema potreba da se naglasuva deka ima ogromna civilizaciska vrednost.

Me|u II i VI odnosno VII vek, pokraj hristijanskoto mirjanstvo ovde }e se slee ne samo mnogubrojno sve{tenstvo tuku i ona {to, uslovno, bi go narekol: hristijansko isposni{tvo. Toa se onie ba{ka lu|e, hermiti, mistici na hristijanstvoto, kako {to e sv. Simon Stilites od Antiohija. Tie, isposnicite, celiot svoj `ivot go pominuvale stutkani po toa dupkite vo tufot, iscelo predadeni na Boga. Za mirjanite, tie tuka{ni, kapadohiski, isposnici bile silen pottik, `iv argument deka verata vo Isus Hristos e spas od se. Neverojatno silna potkrepa na novata religija.

Foto-album od neverojatnite crkvi izgradeni podzemja vo Goreme, ovde pretstaveni od Dick Osseman koj niz netot ima objaveno najgolem broj fotki od Turcija

Mirjanite i nivnoto hristijansko sve{tenstvo `e{kite leta gi koristele za polski raboti, sto~arewe, trgovija i vinarstvo, a zimite za dlap~ewe na tufot pod zemja sozdavajki apsolutno neverojaten nov ambient nu`en za odr`uvawe na duhovniot `ivot. Ova e ogromen prostor naselen mileniumi so lu|e na razni kulturi i religii, pa }e bide apsurdno da se smeta deka rozoviot tuf e podatliv samo za paganski ku}i ili hristijanski hramovi. Ne: ima ovde vo tufot izvedeno prekrasni selxu~ki gradbi, eden maestralen kervansaraj vo `olt tuf so bo`estveni porti. Toj i drugi gradbi }e se najdat vo Avanos kraj bregovite na Kizilirmak. Ako saka ~ovek da se zbogati so definitivno nesekojdnevno soznanie, }e mora do Kapadokija. Mo`e ovde da naredam 50 objek-ti, no nema potreba. ]e gi otkrivate samite. Ona {to MORA da go poso~am e da ne go propu{tite Derinkuju. Navidum toa e obi~no selo, ama taka e gore, na povr{inata.

No, pod nego e ne{to sosema drugo. Vo dlabo~ina od 80 metri, se nao|a edna te{ka za samopretstavuvawe naselba koja ima specialni kanali za ventilacija {to se spu{taat 85 metri pod povr{inatga na zemjata, a slu`at i kako izvori za voda. Sekoja ku}a na edno doma}instvo "gore" ima svoj, mnogu pogolem, prostor "dolu". Tamu pod zemjata, kako prvo, ima rezerva edna cisterna od barem 32.000 litri voda. Ima kujna, ima spalna, ima trpezarija, ima vinska vizba, ima {tala, toalet, oru`arnica, skladovi. I seto toa e tuka, so s¢ sadovite, so s¢ policite, so masite od tuf, so stoli-cite od tuf. S¢ kako {to bilo. Ima hodnici za komunikacija. Tie se zatvoraat so ogromni, trkalezni, nalik na vodeni~ki, kamewa. Za odbrana od napa|a~i. Kako od nau~no-fansta~ien film. Podzemnata naselba e ogromna. Taa ima edno 67 nivoi od po ~etiri kvadratni kilometri sekoe! Taa e povrzana, so podzemen hodnik, so druga takva, koja mu pripa|ala na nekoe sosedno selo. Tie sela se i po devet kilometri oddale~eni, {to zna~i deka i hodnicite (komplet so otvori za ventilacija) {to gi povrzuvale, se ne samo isto tolku dolgi, tuku po niv mo`e rakapodraka da ~ekorat tri lica odedna{! Pa sega gledajte za kakov fenomen zboruvame!

Koga po `estokiot poraz od selxu~kite Turci vo 1071 god. vo bitkata kaj Manzikert vizantiskite armii definitivno }e im gi prepu{tat ovie krai{ta na nadoa|a~koto muslimansko naselenie - Kapadokija, kako podzemen sistem, samo edno kuso vreme }e bide vo mo`nost da ja vr{i za{titnata funkcija. Jasno deka hristija-nite tamu nikoga{ ne ni mislele da stanat krtici i da `iveat pod zemja. Sigurno deka do{lo do nekakva me|usebna asimilacija. So vreme is~eznala i potrebata da se {irat ili gradat, pa duri i da se odr`uvaat podzemnite naselbi. Hristijanite }e ja napu{tat Kapadokija vo 1923 godina, po aktot za razmena na naselenieto me|u Turcija i Grcija. No zatoa onie neverojatni gradbi, onie voznesuva~ki delikatno dekorirani crkvi i manas-tiri pod zemja }e ostanat. Duri i pove}e od toa: novite gradbi vo Kapadokija, duri i sovremenite hoteli i privatni ku}i obi~no imaat voluminozen podzemen prostor za dnevna upotreba. Vakvi gradovi ima nekolku, a poedine~ni crkvi ili manastiri vo tufot mo`ebi stotina niz ovoj region.

Koga kon sevo ova }e se priop{tat povr{inskite naselbi koi pos-tojat so vekovi, zaedno so svojot ne mal {arm ({to go odr`uvaat gri`livo kako i starite zanaeti), toga{ e jasno zo{to desetici iljadi lu|e od cel svet se to~kaat navamu od maj do oktomvri. Za takvo patuvawe saka malku poseriozna podgotovka, ne e kako letuvawe na more: istegni se na nekoja pla`a, napladne siesta so mrzliv seks, pa nave~er drink, disko ili pak krkawe. Ne.

Nota Bene: Za Kapadokija sekoga{ e neophodna bateriska lamba. I srede leto e nu`na nekoja lesna vindjakna. Fotoaparat se pod-razbira. Ponekoga{ na nekoi lu|e im treba klop~e dooolg konec ili eden xeb poln grav~iwa. Ako zaostanete od grupata ne pani-~ite: gi slu{ate, ne znaete kade ste, ama }e ve kurtulat onie koi doa|aat zad vas.

TRANSPORT
Do Kapadokija se doa|a na na~in kakov {to miluva-te. Mo`e so avion od Skopje preku Istanbul do Kajseri ili Nev-{ehir. Mo`e so avtobus od sekoe mesto vo Turcija do Nev{ehir kako aktuelen, odnosno Kajseri kako porane{en centar na regija-ta. Mo`e i so avtomobil. Nema `eleznica. Avionot e najskap: od Istanbul bilet vo edna nasoka e okolu $65, no }e bide najprak-ti~no da se kontaktira predstavni{tvoto na Turk Hava Yollari vo Skopje kako za redot na letaweto taka i za site razni ceni ili mo`ni aran`mani. So avtobus od Istanbul do Nev{ehir ili Urgup se patuva 10 ~asa (so avtomobil samo 8 ~.) za okolu $16, od Antalija 9 ~asa, za $15, od Ankara 4 ~asa za $8 a od Konja 2,5 ~asa za $7. Mislam deka Kapadokija u{te ne ja opslu`uvaat liniski avtobuseri kako Varan tuku NevTur ili Goreme Turizm, no so sli~en komfor. Mnogu korisna mo`e da se poka`e poseta na sajtot na Argeus Travel Agency, koja se trudi da bide br.1 vo regionot: www.argeus.com.tr ili taa da se kontaktira direktno so email: inform@argeus.com.tr za sekakvi mo`ni informacii i rezervacii. Koga edna{ }e se dojde ovde, otkrivaweto ili dvi`eweto niz Kapadokija e pesna. Nejziniot sodr`inski centar e mestoto Goreme. Od nego ima 10 minuti pe{ki do atrakciite, a od Urgup, Avanos i Nev{ehir ima 10-20 minuti vozewe. Dolmu{i i taksi kolku {to sakate. Cenata zavisi od pazarot i talentot za pazarewe. Taksi za 9-10 ~asa za ~etvorica e okolu $50. Toa "okolu" mo`e da bide i $35 za 8,5 ~asa, {to }e ka`e $8 ili $12 po ~ovek. Za na{ rezon mali pari, za ~ist esap celi 50% razlika. Za krug {irok 100 km, poevtino otkolku vo Skopje. Ima razgleduva-we so balon. Fantazija. Se kreva rano ili po dogovor, vo kro{na-ta na balonot imate 90-100 minuti neto, a toa zaedno so ~a{a penlivo vino na spu{tawe ~ini nekoi $200 po ~ovek! Pogledajte im go vebsajtot, toa barem e sosema badijala, a }e im gi otkriete i cenite i drugoto: www.cappadokyabaloons.com.tr.

Jasno deka ima i drugi balonxii no najdobro e da se konsultirate so turisti~koto biro. Mo`e da se najmat rasni kowi na den ili na nedela. Ovie kowi ne se krastavi, buvosani tegla~i. Potima-reni se od gospoda (~inam imaat francuski sajbija). So niv se sovladuvaat po 45 km na den na ovoj teren. Makata e vo toa {to prvo treba da poka`ete deka ste opiten kavalerist, inaku ne vi davaat kow sa nikakvi pari. Dnevna ekskurzija so kow od {tali-te na Beyaz Yele (Bela Griva) ~ini $40-$50 zavisno od sezonata. Site informacii gi ima na sajtot www.argeus. com.tr. Kaj Rainbow Ranch vo Goreme kaj Cave Hotel Melek se najmuvaat kowi na ~as: ~inat $13 za minimum od dva ~asa.

Skuteri, motori, velosipedi ima isto taka. Motorite ~inat $20-$30 na den za dvajca. Velosipedite, obi~no moderni mauntinbaj-kovi, se samo $7 do $8 i najprepora~livi. Celodnevni paket-turi so luks bas so klima plus erbap vodi~ plus lokalen ru~ek ima na sekoj agol. Edni se $25, drugi $45. Ne deka ne vredat, ama li~-no ne sum mnogu "za". Site vodi~i na site turi nekako ja turkaat grupata do du}anite od koi zemaat provizija. Nema vo toa ni{to lo{o: ogromen broj lu|e, ne sum isklu~ok, sakaat da vlezat vo tie du}an~iwa, ama po li~en izbor.

Skitaweto pe{ki e isto mnogu popularen na~in na osvojuvawe na del od ovoj navistina krajno neobi~en prostor. Koga bi rekol deka velosipedot e najslobodna, mobilna, evtina i tn. Kombina-cija, }e izleze deka ne mislam za vozrasni lu|e ili sitni deca. Ete vi go izborot pa kombinirajte sami.

Tolkav golem izbor ima i svoja cena. Taa }e ja po~uvstvuvate bi-lo kako pritisok bilo lizgavost na ponudata. Ako ste vo Avanos, a se raspra{uvate za hotel vo Urgup, mo`e da vi ka`at deka tamu hote0lite nemaat voda za{to v~era puknala nekoja cevka ili minatata nedela im gi zatvorile restoranite zaradi truewe so hrana. Vo Urgup, ako ste stokmeni za Nev{ehir, mo`e da vi re~at deka odite vo leglo na prvi xep~ii i kradci na avtomobili. I taka vo krug. NI[TO od ova ne e to~no. A ni{to od ova ne mora ni da ~uete: nemam ~ueno ni jas. No na toa predupreduvaat nekoi avtori makar{to nitu eden od niv ne pi{uva: "mene mi se slu~i".

Napravite mal krug pa odberete {to vi se dopa|a: od Nev{ehir do Urgup 20 km pa do Avanos 8 km, pa do Goreme 6 km, i nazad vo Nev{ehir ili Urgup 8 km. Vredi da svrtite kruk~e za da ste si spokojni. Edno no}evawe vo Kapadokija e kako nitu edno, ama dve-tri, verojatno }e vi bidat tamam.

ATRAKCII. Vo Kapadokija se odi za da se vidat podzemnite na-selbi kaj Kajmakli (fakultativno) ili Derinkuju (zadol`itelno) potoa mo`e Ozkonak kaj Avanos, pa sekako Dolinata na Goreme (Muzej na otvoreno), pa Eski Gumusler manastirot kaj Nigde, so izvonredni freski od VII vek.

SMESTUVAWE. Hoteli, pansioni i moteli ima od site sorti i tie se za sre}a locirani i onamu kade najmalku bi gi o~ekuvale. Jasno deka pove}eto od najopremenite se vo najrazvienoto mesto. Toa zna~i vo Nevsehir. No, toj ne e papokot na "onaa" Kapadokija. Taa e vo Goreme. Nikakov problem: vo Goreme ima em evtini pansioni em vozbudliv `ivot so burna no}na zabava. U{te potamu, vo Avanos, Uchisar ili Urgup ili selce kako Mustafapasa (nekoga{en Sinassos) pak ima kolku sakate hoteli, pansioni, moteli i kampinzi.

Urgup (od ur kup, "mnogu karpi") e malo (12.000 `iteli), mirno, ko-munalno uredeno, ~isto i {armantno mesto. Niz gradot ima nekolku vinarii vo koi mo`e da se degustira i da se kupi mnogu dobro lokalno vino. Okolinata mu e kako skazna: bleskavo sonce, ~isto sino nebo, bogati lozja, ovo{tarnici, ko{nici i sandaci p~eli, selani na magarenca i mopedi. Idila. Vo Urgup (nekoga{na Osiana, biskupsko sedi{te) ima ubav {oping. Gradot e mnogu `iv, prijaten, celata okolina e nezaboravna (tuka se i piramidite na Urgup). Na prv pogled mo`e da vi zali~i na nekoja novokomponi-rana paralija-bi~, ama ne e taka. Ima brojni sopstveni gradbi vo tufot osobeno vo kvartot Esbelli koi se dostapni za razgleduva-we, a nekoi od niv se transformirani vo hoteli ili pansioni. Neli ubav jadec: da spie{ vo Kapadokija vo hotel dlap~en pred 20 veka vo tuf, a sepak so dovolno komfor za 21 vek!

SMESTUVAWE

Ovde na mnogu mesta mo`e vo ~ista kako sve` sapun soba so krckavo ispeglana postelnina i edna zaka~alka, ili edna stolica namesto zaka~alka, da se no}eva za $5 po ~ovek. Pojdite po Istiklal Çaddesi pa }e gi najdete i tie pansioni, ama i mnogu pokomforni hotel~iwa. Hotel Elvan tel.(384) 341.4191 verojatno e najdobar mal hotel koj mo`e da se najde na 500 kilo-metri radius za $20 dvokrevetna so tu{. Esbeli Ev, na Turban Giri si, faks (384) 341.8848, imaat em e-mail suha@esbelli.com.tr. em sajt: www.esbelli. com.tr. Kaj niv dvokrevetnate e $80. Mora i da bide tolku: ova e avtenti~na rabota vo tuf. Taa e izvedena poleka. Po edna soba na godina! A vamu velat se dlap~el tufpeso~nikot lesno. Hotel Asia Minor na Istiklal Çaddesi ima mali sobi ama dovolno topla voda za tu{irawe, {to e golema kompenzacija ovde, a dvokrevetnata e od $15-$16. Otel Surban, Yunak Mahalesi, faks (384) 341.2025 ima dvokrevetni so pojadok za $30 $35. Born Hotel na Suat Hayri Efendi Sokak e celiotvo drvo, ova kolku za promena, dvokrevetnite se $22 so pojadok, a se nao|a vo centarot, kako i Pansyon Sun, Hamam Sokak 6, tel. (384) 341. 4493, sosema pristoen, nekolku negovi odai se vo eden od onie vulkanski oxaci, do nego ima amam .[to treba u{te za $17 dvokrevetna? Na Istiklal Çaddesi se Hittit Otel, tel.(384) 341.4481, dvokrevetni za $35 so pojadok, e celiot vo klasi~na gradba, za onie koi ne se po spiewe vo tufni kelii. Kontra od nego e Alfina Hotel, faks (384) 341.24214, koj ima nekolku podzemni erkondi{irani sobi vo tufot za $50 dvokrevetna so pojadok. Toa e so smestuvaweto ovde.

Urgupski specijalitet e kiremit kebab, po na{e pleskavica od jagne{ko pe~ena na keramitka koja vpiva malku od mrsnotijata, a ja ~uva pleskavicata topla koga }e im se prinese na gostite. Gi ima vo Kent Restaurant. Interesno, ama nam vkusot ni e pove}e naviknat na skara. Vo Urgup ima najmalku dva "ocakbasi" restorani: toa se onie so skara na }umur. Prviot e Hanedan Ocakbasi Restaurant so odli~ni gotveni jadwewa i vozvi{ena skara po koja fr~at i cenite. E, drugiot e prosto Ocakbasi. Toj e apsoluten lokalen {ampion vo skaraxistvo, se nao|a zad avtobuskata stanica. Ona {to se frla na skara e superkvalitetno, dnevno sve`o, a ima i gotovi jadewa. Postojano e poln. Za onie po turli tava i testenini nema pointeresno mesto od Kardesler Pizza Lokanta, lociran strate{ki na glavniot plo{tad. Negoviot tandir guvec e kako melem: se gotvi vo grniwa zatvoreni so testo, a gazdata sam vi go servira. Gurmani doa|aat doa|aat duri od Konja samo za ovaa turlitava koja mo`e da bide so ili bez meso. Ru~ek ili ve~era nasekade ovde }e ~ini me|u $2 i $6, a so vino ili pivo, kaj poluksuznite okolu $10.

Do Hanedan Ocakbasi se nao|a vinskata vizba TURASAN kade do 20:00 ~. preku leto mo`e da probate sekakvi (dosta dobri) nejzini vina, ama nema gricki. Zgodno e da gi posetite na sajtot www. turasan.com.tr. Imame na um, neli, deka ova e hititska prapostojbina. Toa zna~i deka ovde vino se pravi, da go ~inam, {to bi rekle Stole Andov, Velko Kocev i firata kavadar~ani, nekoi 5.000 godini. Vizbi ima pove}e, i ako ste keiflija mo`e da gi nani`ete za degustacija site do edna po red.

\OREME e centarot na Kapadokija. Naokolu samo onie "oxaci" od tuf {to mnogu ~esto potsetuvaat na ispr~eni falusi, bezbroj crkvi, manastiri i drugi gradbi, a nasekade naokolu lozja i planta`i ovo{je {to naesen davaat bukvalno brda beri}et. Za nepolni dve decenii, od zaboraveno selo \oreme stana asli svetski turisti~ki poim. Vrie od evtini, pristojni hotel~iwa, pansioni, kampinzi, du}ani, restorani, turisti~ki agencii. Po ulicite voluminozni poluzabradeni Tur~inki vo {alvari se {laat barabar so onie pegavi belosvetski devoj~iwa samo po mini {ortsevi i kusi~ki, tenzuhlija bluzi~iwa. (Vnimanie: krajno neprepora~liva garderoba za ovoj kraj). Od o~ite na site se gleda deka se od ne{to malku zbuneti. PRED da se razgleda Konak Turk Evi vo stariot del, pa ona {to e samata dolina, no sega ve}e Goreme Acik Hava Muzesi (Muzej na otvoreno na \oreme) treba da se najde no}evali{te. Ovde gi ima edno 70 pansioni, daleku pove}e otkolku vo site drugi mesta naokolu. Tie se obedinile vo zadruga koja gi opredeluva cenite a ~ija kancelarija e kaj avtobuskata stanica. Najskapo no}evawe kaj niv e $7,5 po ~ovek vo soba so tu{. No}evawe vo soba izdlap~ena vo tuf mo`e da bide prijatno za onie koi se mrtviumorni za da mislat na tu{ (nikoga{ go nema) i ne se klaustofobi~ni. Temperaturata vo tie sobi sekoga{ e poprijatna od nadvore{nata. Eve eden mal pregled pansioni, za okura`uvawe, a tamu mo`e }e odberete svoj. Paradise Pansion, tel.(384) 271.2248, Ufuk Pension tel.(384) 271. 2157, ili Peri Pension, tel. (384) 271.2136. se site dobri. Kelebek Pension, tel.(384) 271.2531, zgora na ova ima terasa so fenomenalen pogled vrz dolinata, ama ima sobi so pet legla pa e prifatliv samo za grupa ili semejstvo. Mislam deka na spretni na{inci pove}e treba da im se dopadne SOS Motel, tel.(384) 271.2134 koj ima em izdlap~eni em normalni sobi, plus kujna vo koja mo`e sami da si podgotvat jadewe koristejki gi sadovite na motelot pa posle da si serviraat sami na masite na terasata so mnogu ubav sinemaskopski vidik vrz dolinata. Sarihan Motel Pension ima greewe, va`na prednost za poseti vo maj ili oktomvri. Cave Hotel Melek tel/faks (384) 271.2463 e super mesto, so minderlaci, ne samo {to e ~isto, tuku i mirisa ~isto, ima ogni{te do trpezarijata a dvokrevetnite so tu{ se $17 so vklu~en pojadok. Ottoman House (384) 271.2616 bara $17 za ekstra uredena dvokrevetna, celiot e vo kilimi, terasata im go zatvora pogledot na drugite ama {to, onie koi se na nea u`ivaat. Jasno deka ima i takvi, kako Ataman Hotel, faks(384) 271.2313, {to ~inat $80: so klima, TV, radio, minibar, tu{ i kada, {to se debelo isposlani so kilimi. ]e gi najdete lesno.

Niz \oreme re~isi site pansioni nudat doma{ni vkusni, evtini jadewa. Vo restoranite serviraat vino i pivo. Nekoi imaat `iva muzika vo edni, a mehani~ka vo drugi denovi na nedelata. Nekoi se zaglaveni so grupi, drugi so proslavi. Najdobro e da izbirate sami na lice mesto. Mehmet Pasa Restaurant, Goreme Restaurant (kaj avtobuskata stanica) i S'Ataman Restaurant se najpoznati.

AVANOS e ramnopravno so drugite mesta kona~i{te za istra`u-vawe na Kapadokija. Se nao|a na dvata brega na Kizilirmak, ima 12.500 `iteli, ima dosta dobro so~uvana originalno dekorirana arhitektura vo tufot. Ova e grn~arski centar pa ima pove}e rabotilnici vo koi mo`e da gledate (vo nekoi i da nau~ite) kako se proizveduvaat razni formi od crvena glina: ja ima kolku sa-ka{ pokraj rekata. Ne grn~arat ba{ site: ova e kilimarski kraj, zgodno za {oping. Na krajot na avgust ima Zanaet~iski festival. Grat~eto e `ivo: ima banki, apteki, po{ta, pa amam, du}ani, hote-li, pansioni, restorani, turisti~ko biro kaj avtobuskata stanica ~ij prostor vo petocite stanuva pazar. Sevo ova, sepak, iako mno-gu interesno, ne e edinstvenata pri~ina za patot do tuka. Pokraj drugoto vo Kapadokija treba da se vidat dve interesni raboti.

OZKONAK YERALTI SEHIR e podzemna naselba sli~na na ama pomala od onie vo Kaymakli odnosno Derinkuyu. Pri~ina za nejzinovo priveduvawe na stranicive e nejzinata neoptovarenost so grupi. Udobna e za razgleduvawe, em go otkriva principot, em nema turkanici. Vleznicata e $1. Se nao|a severno od grat~eto, se vozi 20 minuti so dolmu{ za ~etvrt dolar, a se vleguva od edna muezinova ku}a. Ima znaci nasekade.

@OLTIOT KARVANSARAJ na 6 km isto~no od Avanos e drugata zna~ajna rabota, ako imate vreme za nea.

SMESTUVAWE. Sofa Hotel (384) 511.4489 e lociran vo gorniot del na Avanos ama vredi da se pojde do tamu. Poln komfor za $20 vo dvokrevetna so pojadok. Dobar e i Hotel Zelve, na plo{tadot, faks (384) 511. 4687 kade dvokrevetnite so bawa i pojadok se $20. Ugore po brdoto e Duru Motel tel.(384) 511.4005 od kade pukaat najubavite od site vidici vrz celata dolina so se rekata. Site sobi imaat propisni bawi so dosta topla voda, kilimi, komarnici po prozorcite, a 2krevetna so pojadok e $20. Panorama Pension e mnogu popularen i dosta dobar tel.(384) 511.4832 kade no}evawe po ~ovek e $4 do $8, zavisno od sobata (ima 4krevetni) i opremenosta. Preku rekata ima nekolku ponovi i mnogu poluksuzni hoteli, site so 3 ili 4 yvezdi, gradeni za grupi. Vo vreme koga nemaat grupi ovde mo`e da se u`iva za isti ili pomali pari kako vo male~kite hoteli. Altinyazi Hotel 4yvezdi, tel. (384) 511.2010, pa dvojno pogolemiot od ista kategorija Yiltok Oteli (384) 511.2313 ili Avrasya Oteli tel.(384) 511.5181, mo`e da vi ponudat dobra cena osobeno ako ja pobarate preku agencija.

Nema rezon da se abi prostorot so informacii za restorani. Gi ima kolku {to sakate, pravat odli~ni turli tavi, |uve~ i riba, obi~no pastrmka. Nema problem da gi najdete: jadewata se ~esto izlo`eni.

Daily newspaper in English woth all the info and features you need









СО СЕКОЈ
NIKON
СЕКОЈ МОЖЕ
ДА БИДЕ МАРКО



ТРЕБА САМО ОКО