START - DOMA - Home



ISTANBUL 2010

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

Ovoj pregled e priveden ovde prvenstveno za istoriska orientacija i treba da ovozmo`i sporedba na nekoi sostojbi vo Mala Azija nasproti onie vo ostatokot na svetot. Vo vremeto koga, na primer, gi gorele `ivi Xordano Bruno i Nikola Kopernik vo srceto na Evropa zatoa {to smetale deka Zemjata se vrti okolu Sonceto, Osmanliite se zanimavale so drugi, spored misleweto na ovoj avtor, sosema pocivilizirani raboti.

PERIOD PRED NA[ATA ERA

10.500 -
7.000 Formirani pe{terski naselbi kaj Karain i Belbasi, upotreba na kameni orudija.

7.000 Prva naselba ustanovena kaj Hacilar, zemjodelie.

6.500 Catal Hoyuk izgraden kako prv kulturen centar na planetava, prvi religiozni spomenici, grn~arstvo, freski i skulpturi vo Mala Azija.

5.500 Slikana grn~arija i statueti kaj Hacilar i Catal Hoyuk Na ilustracijata Vrhovnata bo`ica, majkata na se . Cybele.

5.000 Naselbi kaj Alacahoyuk, Alisar, Beycesultan (do 3.000 p.n.e.) Sumerijcite vo Mesopotamija go pronao|aat trkaloto, kreacija na genijalen no nepoznat poedinec.

3.000 Vostanovena prvata naselba na Troja; Sumericite nau~ile so obi~ni crte`i da pretstavuvaat imenki, pridavki i glagoli pa potoa poslo`eni izrazi, koristejki homonimi. Kaj nas homonim, uslovno ka`ano, bi bil "stonoga" poim sostaven od "sto" i od "noga" ili pot-puri, kit-~est, kon-tura, bord-ura, vol-umen, for-um, Vaka iskombiniraniot poim potoa bil simplificiran vo vid na edna slika. Taa se vika fonogram. So vreme tie sliki se razvile vo sistem na linii zare`ani vo glineni plo~ki. Toj na~in na pi{uvawe se vika kuneiform. Bil rasprostranet vo Sirija, Egipet, Mala Azija i Persija.

2.800 Egip}anite po~nuvaat da koristat papirus, rastenie {to go ima kraj Nil i da go prerabotuvaat vo povr{ina za pi{uvawe taka {to steblencata gi redele edno do drugo vo sloevi, gi vla`ele i gi presuvale po {to razleaniot lepliv sok od niv so su{ewe gi dr`el spoeni pa se dobivala povr{ina za pi{uvawe koristena i vo sredniot vek.

1.950 Asirska trgovska kolonija kaj Kanesh (Kultepe) i prvi zapisi; Vo Kina otkrien sladoled, vo Zabranetiot grad u`ivaat; Vo Egipet prvpat gledaat kowi vo borbeni ko~ii. Za nivna nesre}a toa e mobilnata sila na doa|a~kite Asirci: }e vladeat so Egipet celi dva veka.

1.900 Hititite ja osnovaat Hattusa.

1.700 Prvo ili Staro Hititsko kralstvo; Bitka kaj Kade{ so Ramzes Prvi kon1285 pr.n.e.

1.260 Pa|a Troja.

1.180 Uni{tena Hattusa, kraj na hititskata imperija.

1.100 Jowanite migriraat na Egejskiot breg na Anadolija.

1.050 Gr~kata azbuka zapo~nuva da se vtemelenuva so upotreba na eden broj pozajmeni pa modificirani fenikijski simboli.

950 Solomon, najmudriot kral, avtor na tri knigi na Bibli-jata, e tolku bogat {to gi gradi Hramot i Palatata vo Erusalim. Ima doma}instvo, vistinski harem, najgolem vo istorijata, od 700 `eni vo rang na soprugi i u{te 300 konkubini. Vo zapadna Anadolija se etabliraat dr`avite i kulturite na Phrygia, Lydia, Caria, Lycia.

800 Sejonskata liga e vo podem po krajbre`jeto na Anadolija.

756 Osnovan Cyzicus.

700 Homer roden vo Smirna; Midas zakopan vo Gordium vo 695g.

660 Byzas od Megara so plemeto doa|a na Bosfor, go osnova Bizantium.

640 Prvi kovani pari na svetot so reljefni likovi i vrednost vtisnati na dvete strani, vo Lidija.

640 Roden Zoroaster (Zaratustra), persiski verski voda~, koj veruval deka dobriot duh, Ahura Mazda, Gospodska Mudrost, go vodi celiot svet. Toj od sledbenicite baral "blagorodna misla od umot, dobri dela od rakata i dobri zborovi od jazikot" dokolku sakaat da vlezat vo rajot (paradise e persiski zbor). Podocna e ustanoveno postoewe na vtor, zol, duh nare~en Angra Mainyu (Du{manski Duh, Manihej) i stav deka lu|eto mora samite da izbiraat me|u dobroto i lo{oto.

561 Do 541-ta, vladeewe na Krez, posleden kral na Lidija, koj koga Solon mu bil na gosti, se falel deka so toa bogatstvo toj e najsre}en ~ovek na zemjata. Solon rekol: "Ne narekuvaj nikogo sre}en dodeka ne (vidi{ kako }e) umre". Krez umrel vo zato~eni{tvo vo Persija.

546 Cyrus (Kir) poa|a vo vojna, go pobeduva Kreza 547 , ja osvojuva Jonija.

522 Darius (Darie 521-486) e na prestolot na Persija, vo 512 go osvoil Bizantium, vo 499 bunt na Jowanite protiv Persija, zapalen Sardis, 494 buntot zadu{en a Milet opo`aren.

499 Persijskite vojski porazeni kaj Maraton. Grcite imale 192 zaginati, Persijancite 6.400. Gr~ki glasnik, izgleda trka~ot Filipides, ja istr~al dale~inata od 42,200 metri i soop{til "Pobedivme" po {to padnal mrtov. Toj e prviot maratonec.

486 Umira Darie, na prestol doa|a Xerxes (Kserks 485-465 p.n.e.), koj vo 480 ja napa|a Atina, porazen kaj Termopilite i Salamina, a vo 479 kaj Platea. Jowanite odnovo slobodni. Vo 431 zapo~nuvaat Peloponeskite vojni, a vo 409 g. e vtemelen Rodos.

408 Atina go osvojuva Bizantium.

404 Kraj na Peloponeskite vojni.

401 Ksenofon vo pohod na Persija.

399 Sokrat, obvinet i osuden na smrt zaradi korumpirawe na mladinata i zapostavuvawe na bogovite, samiot ja izvr{il presu-data ispivaj}i ~a{a sok od hemlock (Conium maculatum) rastenie od semejstvoto Magdonosi, smrtonosen rastitelen otrov. "Jas ne sum Atiwanec ili Grk, jas sum gra|anin na svetot" i "Nedostojni lu|e `iveat za da jadat i pijat, dostojni jadat i pijat za da `iveat" se negovi izreki.

356 Vo Voden roden Aleksandar Makedonski, najpoznat Egeec od site.

336 Platenik (za smetka na sopruga mu a vo polza na sinot) go ubiva Filip, pa taka Aleksandar, na 20-godi{na vozrast doa|a na prestolot na makedonskite kralevi.

334 Aleksandar kaj Helespont preo|a vo Mala Azija, pobeda vrz Persijancite kaj Granicus, gi opsaduva Milet i Halikarnas, ja osvojuva Licija i Pamfilija, Darie (Treti) totalno porazen.

323 Aleksandar umira na 6 juni vo Vavilon, zapo~nuvaat Borbite na Diadohite, aspirantitenaslednici me|u generalite na Aleksandar, za prevlast vo ogromnoto carstvo. Matemati~rot Euklid go objavuva deloto Elementi so koe gi postava principite na geometrijata. Toa e edna od najprevedu-vanite i naj~itanite knigi na ~ove{tvoto. "Nema kralski pat do naukata", mu rekol Euklid na egipetskiot vladetel Ptolomej Prvi: Saka da se zgree skemlijata.

318 Antigonus zagospodaruva so Mala Azija, Demetrius go opsaduva Rodos,

301 Bitkata kaj Ipsus: Lizimah pobednik, vladee so Anadolija.

300 Vtemelena Antiohija, Seleucus ja okupira Cilicija.

281 Seleukus kaj Corupedium go pobeduva Lizimah stanuva gospodar na Anadolija i umira. Sudba na dva Aleksandrovi generali.

263Procut na dinastijata Atalidi od Pergamum do 41 g. p.n.e., vladeewe na Eumenes Prvi.

230 Rimsko-Pergamonski sojuz

204 Imperatorot [ih Huang Ti od dinstijata ^in ja zavr{uva izgradbata na Golemiot Kineski Yid, dolg 1900 km edinstven objekt izgraden od ~ove~ka raka vidliv od mese~inata. Bil namenet za odbrana od nadvore{niot neprijatel , no cenata mu bila takva {to serija narodni vostanija £ turile kraj na taa kralska loza.

186 Prusias Prvi od Bitinija go napa|a Pergamum, vo 133 Atalus III so zave{tanie go prepi{uva na Rimskata Imperija.

170 Vo Rim vo upotreba se prvite poplo~ani (kaldrmisani) ulici ~ija dobra strana bila udopstvo vo dvi`eweto po sekoe vreme, a lo{a bila zgolemata bu~ava. Vo idnite stoletija }e bidat izgradeni 80.000 km poplo~ani, kaldrmisani pati{ta so koi bila povrzana Imperijata.

100 Mitridat VI Eupator (eupator zna~i roden od blagoroden tatko) stanuva kral, do 88 g., na Pontius, ja osvojuva cela Mala Azija gi masakrira site zate~eni Rimjani, vklu~itelno i civili; Kraj na Seleuckata imperija.

74 Nikomedes IV od Bitinija go zave{tuva svoeto kralstvo na Rimskata Imperija

47 Vo Zalbek, kaj dene{en Istanbul, po edna pobeda vo kampawata niz Mala Azija, na vra}awe od Egipet, Gaius Julius Caesar, konzul na Rim, }e go sotre sinot na Mitridat i }e re~e: Veni, Vidi, Vici. "Dojdov, vidov, pobediv".

41 Antonie se sre}ava so Kleopatra kaj Tarsus; Narednata godina tie se ven~avaat vo Antiohija.

30 Vo bitkata kaj Aktium, Oktavijan go pobeduva Antonie koj se samoubiva pred Kleopatra. Oktavijan vleguva vo Antiohija;

6 "Vnimavajte, devica }e zabremeni i }e rodi sin i }e go vikaat Emanuel, {to vo prevod zna~i Bog e so nas". So ovie zborovi, citirani od sv. Matej vo Noviot Zavet na Biblijata, arhangel Gavril navodno go najavil doa|aweto na Isus Hristos koj fakti~ki e roden 67 godini pred godinata so koja se ozna~uva erata koja go nosi negovoto ime, Anno Domini.


PERIOD OD NA[ATA ERA

40 Sveti Pavle se vra}a vo Anadolija. Roden vo Tarzus kaj Adana vo dobrostoe~ko evrejsko semejstvo, vo Erusalim stanal Farisej, po{ol vo Damask da go uni{tuva hristijanstvoto, svedo~el na sud protiv Sveti Stefan (prv velikoma~enik na hristijanstvoto) po {to rezultirala presuda na smrt so kamenuvawe. Pavle prodol`il taka se dodeka vo 33 god. ne bil zaslepen od nebesna svetlina pri {to glasot na Hristos go pra{al: "Zo{to me progonuva{?"Toga{ Pavle mu se posvetil na hristijanstvoto. Se smeta za naju~eniot i najzna~aen svetec na crkvata.

43 Licija stanuva imperijalna oblast

67 Vo Rim, najverojatno po nalog na Neron, vo ma~eni~ka smrt umira najgolemiot misioner na hristijanstvoto i negov prv teolog, Sveti Pavle, apostol na Evreite.

105 Cai Lun, evnuh na kineskiot dvor, ja proizvel prvata hartija na svetot, verojatno od korka na crnica. Olesneto e pi{uvaweto i pojavata kni`ni pari. Vo Evropa papirus i pergament }e bidat koristeni u{te celi 1000 godini, do XI vek.

129 Galen roden vo Pergamum.

190 Kinezite go utvrduvaat jagulestiot broj Pi (so koj se mno`i dijametarot na sekoj krug za da se dobie dol`inata na obra~ot) do pettiot decimal: 3,14159. Site matemati~ari se voodu{eveni.

271 Vo Kina prvpat upotreben ednostaven kompas. Vo Evropa }e se koristi deset veka podocna.

312 Rimskiot imperator Konstantin Veliki, pred bitkata na Milvijanskiot Most videl providenie so znak na krst i so zborovi In hoc signo vinces (so ovoj znak }e pobedi{) i zaklu~il deka toa e pokaz na negovata nova religija. Idnata godina go objavil Milanskiot edikt so koj na hristijanite im dal pravna za{tita.

325 Prv (i edinstven konstruktiven) Vselenski crkoven sobor; odr`an e vo Nikeja (dene{en Iznik).

330 Konstantin go odbira maliot provinciski grad Bizantium za prestolnina na Rimskata Imperija, go preimenuva vo Konstantinopol.

392 Teodosie go objavuva hristijanstvoto za dr`avna religija.

395 Podelba na Rimskata Imperija na Zapadno i Isto~no Carstvo.

431 Vselenski crkoven Sobor vo Efes.

527 Justinijan Veliki doa|a na prestol, vrv na vizantiskata mo}.

533 Vo Carigrad zavr{ena gradbata na katedralata Aghia Sophia (Presveta Mudrost) koja ima edna od najubavite kupoli na svetot.

570 Vo Meka roden Muhamed, prorok na islamot. Negovite roditeli bile od vladea~koto pleme Quraish. Na 40-godi{na vozrast po~uvstvuval deka e bogoizbran za prorok na edna nova golema religija.

626 Slovenite i Avarite go opsaduvaat Konstantinopol.

622 Ismejuvan i {ikaniran od `itelite na Meka, Muhamed bega od gradot vo septemvri i se naseluva vo Yahrib, sega Medina. Onie sledbenici koi go pridru`uvale }e stanat lideri na Islamot. Ovoj nastan se odbele`uva odnosno se slavi kako Hegira (na arapski: begstvo ili emigrirawe) i go ozna~uva po~etokot na islamskiot kalendar na godinite. Samiot prorok, Muhamed li~no svojata korespondencija ja datiral vrz osnova na drugi nastani od '`ivotot. Vo 639 Omar I, vtoriot kalif, so ferman ja objavil Hegira kako po~etok na muslimanskoto broewe na godinite. Taka 622 god. od hristijanskiot e prva godina na Hegira (Hicri) kalendarot.

636 Arabjanite nosat pobeda vrz Vizantija kaj Yarmuk.

677 Arabjanskata flota go napa|a Konstantinopol.

717 Arabjanite pak go opsadudaat Konstantinopol.

803 Kan (Han) Krum doa|a na bugarskiot prestol: negovata vojska skoro go osvojuva Konstantinopol vo 813 god. Po 4 godini ~ekawe papata Adrian II da ñ priznae na Bugarija arhibiskupski status, Boris Prvi odlu~uva da ñ otka`e primat na rimokatoli~kata crkva i ortodoksijata prevladuva. }e projdat 1200 godini da se vidi kako toa ]e se odrazi vo Makedonija.

800 Karlo Veliki ([arlemaw) krunisan za car na Svetata Rimska Imperija; Vo Bagdad so carstvo protegnato od Persija do [panija ve}e 34 godini vladee Harun al Ra{id, pettiot kalif na abasidskata dinastija. Za razlika od [arlemaw, bil pismen i {koluvan.

Simeon, sinot na Boris I, brilijanten organizator i vojskovoda~ po osvojuvaweto na Adrijanopol se proglasuva car na Bugarite i Grcite. Narednata godina ja pot~inuva Srbija i go opsaduva Konstantinopol. Period na prosvetitelska dejnost na Kliment i Naum koi, me|u drugoto, go transformiraat pismoto na slovenite.

1014 Car Samoil, vo sudir so Vasilie II, najmo}en vizantiski imperator od makedonskata dinastija, ja gubi bitkata kaj Belasica. Po~etok na krajot na Samoilovoto carstvo.

1025 Vrv na mo}ta na Vasilie II, koj po pobedata vrz Samoilovata vojska dobil prekar Vulgaroktonos, Bugaroubiecot..

1040 Vo Makedonija se digaat dve silni vostanija protiv vizantiskata vlast, sekoe oddelno predvodeno od vnucite na car Samoil, princovite Petar Deljan i \orgi Vojteh.

1054 Rascep me|u Isto~nata i Zapadnata crkva

1071 Selxu~kite Turci ja pobeduvaat Vizantija kaj Manzikert i ja preplavuvaat Anadolija,Vostanoven Rumskiot sultanat.

1096 Papata se odyiva na apelot na imperatorot Aleksius I za pomo{ protiv selxu~kite Turci: Prv Krstonosen pohod, Latinskite armii prvpat na anadoliska po~va.

1189 Ri~ard Lavovsko Srce, kral na Anglija, poa|a na Tretiot Krstonosen pohod vo prvata godina na svoeto krunisuvawe. Ja osvoil Acre, sklu~il mir so Saladin, sultan na Egipet i Sirija. Vo idnite 10 godini do smrtta }e uspee da si go iskova imeto vo romanti~na legenda.

1196 Eden mongolski voda~ po ime Temujin gi eliminira svoite rivali i se proglasuva za vrhoven vladetel (Xingis Kan) na nepismeni no hrabri, krajno disciplinirani i odli~ni strelci-kowanici oble~eni vo ko`i, a organizirani vo grupa armii od okolu 200.000 vojska. Roden lider, Xingis Kan se opkru`il so u~eni sovetnici ~ii soveti bil dovolno mudar da gi sledi. Ja osvoil Kina. Koga Peking kapituliral, go sramnil so zemja. Umrel vo 1227 vo zenitot na mo}ta. Gi opusto{il Moskva i Kiev, gi sovladal Turcite i Arabjanite. Site zarobenici, `eni, deca bile masakrirani. 1257, koga vnukot Kublaj Kan do{ol na vlast, Mongolskata imperija se protegala od Koreja do Mediteranot.

1203 ^etvrti Krstonosen pohod, Latinite go palat Konstantinopol, raspad na Vizantija.

1185 Dvajca bugarski boljari, bra}ata Ivan Asen i Petar Asen, do 1234 go predvodat sozdavaweto na Vtoroto bugarsko carstvo koe vo 1230 g., pod Asen II, }e vklu~uva i delovi na Albanija, Trakija i Srbija do Dunav.

1240 Otomanskite Turci prvpat se pojavuvaat vo zapadna Anadolija (kaj Bursa) dodeka ordi Mongoli vjavuvaat vo isto~na Anadolija;

1260 Venecijanskite trgovci, bra}ata Nikolo i Mafeo Polo, a potoa i kor~ulanecot Marko Polo, se gosti na mongolskiot han.

1261 Mihail VIII Paleolog vo Konstantinopol ja obnovuva Vizantija.

1324 Umira Osman Gazi, tatko na osnova~ot na Osmanliskata i edinstvena dinastija na imperijata. Vojnicite na negovoto pleme se vlezeni vo istorijata kako begalci pred straotnite napadi na superiornite i nemilosrdni mongolski ordi.

1326 Orhan Bej, sin na Osman Gazi, ja osvojuva Bursa i ja proglasuva za prestolnina na carstvoto.

1360 Timurlen se proklamira vladetel na site Mongoli vo obid da ja obnovi imperijata so prestolnina vo Samarkand, komanduva so Zlatnata orda koja gospodari so Rusija, java na Sirija i Indija.

1389 Pobeda na turskite sili kaj Gazimestan vo Kosovo; Smrt na Sultan Murat.

1396 Beyazit I gi pobeduva krstonosnite armii kaj Nikopolis.

1402 Timurlen nosi golema pobeda vrz Turcite kaj Ankara, go zarobuva Bejazita i go pra}a vo zato~eni{tvo vo Mongolija, ja pregazuva Anadolija, no ne ostanuva tuka za{to poa|a na Kina, no umira na pat vo 1405 godina.

1422 Vtora turska opsada na Konstantinopol.

1431 Na 30 maj vo Ruan izgorena na klada Jovanka Orleanka, edna od legendarnite heroini na osloboditelnite borbi na Francija. Fatena od rivalna francuska trupa, im bila prodadena za pari na Angli~anite. Sudena od francuski sud proglasena e za ve{terka i pogubena pred da ima 20 godini. Po pet veka taa e kanonizirana za svetica.

1439 Vselenski Crkoven sobor vo Firenca, posleden, neuspe{en, obid za pomiruvawe me|u rimokatoli~kata i pravoslavnata crkva.

1448 Turcite gi porazuvaat Ungarcite vo vtorata Kosovska bitka. Vo Firenca roden Leonardo da Vin~i, sin na lokalen notar i selanka. ^ovek na renesansata, eden od najgenijalnite lu|e na celoto ~ove{tvo.

1453 Mehmet II Osvojuva~ot vleguva vo Konstantinopol; Posledniot car Konstantin XI zaginal vo bitkata.

1492 Kristofor Kolumbo ja "otkriva" Amerika iako Nordijci doplovile do Kanada 500 godini pred nego. Potoa, po tri prazni ekspedicii, toj pa|a vo nemilost kaj {panskiot kral.

1517 Selim Vtori go osvojuva Kairo, ja zema titulata Kalif; Ja {iri imperijata vrz Ju`na Evropa, Sirija, Palestina, Egipet i Al`ir.

1520 Sulejman stanuva sultan na 26godi{na vozrast. ]e vladee 46 godini. Henri VIII od Anglija, Karlo V, car na svetata Rimska Imperija i drugi krunisani sovremenici }e go nare~uvaat Sulejman Veli~estveniot, iako me|u svojot narod, zaradi negovata zakonodavna dejnost , toj }e bide poznat kako Sulejman Pravedniot. Najveren sovetnik mu bila soprugata Rokselana, ruska robinka. Toj baral taa, skriena zad perde, da gi slu{a konferirawata za potoa, nasamo, da mu go iznese nejzinoto mislewe i sovet.

1529 Otomanskite armii prvpat ja opsaduvaat Viena.
1521 Karlo V, po edna godina na prestol, sfa}a deka eden ~ovek ne mo`e da vladee ogromni prostranstva i ja deli svetata Rimska Imperija nasledena od tatko si Maksimilijan, na nejzin {panski, kade }e kraluva negoviot sin Filip Vtori i na habzbur{ki (avstroungarski) del, kade }e caruva negoviot brat Ferdinand. Karlo V }e abdicira vo polza na sinot i bratot vo 1556 god.. Naslednicite, bez negovata pomirlivoobedinuva~ka energija i vleguvaat vo konflikti.

1543 Po nalog na rimskata inkvizicija izgoren e `iv polskiot nau~nik Nikola Kopernik (1473-1543) zatoa {to ja objavil knigata Za Kru`eweto na Nebesnite Sferi (napi{ana vo 1530 god.) vo koja tvrdi i doka`uva deka Zemjata se dvi`i okolu sopstvenata oska edna{ vo 24 ~asa i orbitira okolu Sonceto vo tek na edna godina. Goreweto na polskiot nau~nik e tolku golemo i sramno petno vrz zapadnoevropskata op{testvenost vo celina i Katoli~kata crkva posebno {to i najpopularnite enciklopedii krijat kako umrel Kopernik otkako odbil da se otka`e od ona vo {to veruval.

1564 Mariovsko-prilepska buna.

1566 Umira Sulejman Veli~estveniot, a imperijata e na vrvot od svojata mo} i se protega od Polska do Jemen i od Tripoli vo Afrika do Persija vo Azija. Ogromnata vlast predizvikuva bratoubistveni zaveri me|u pretendentite. Eden od niv ja proslavil svojata inauguracija ubivajki 19 bra}a.

1578 Umira arhitektot Mimar Sinan Aga, mo`ebi najgolem neimar me|u site muslimanski graditeli. Proektiral nad 300 velikolepni xamii, medresi, amami, mostovi i drugi gradbi za Selim Prvi, potoa za Sulejman Veli~estveniot pa na kraj za Selim Vtori. Negov {efdevr e xamijata Selimie vo Edrene. Kompleksot Sulejmanie vo Istanbul so onie zasvodeni 138 prozorci i drugi inovacii stana proektantski urnek.

1683 Period od 16 godini poznat kako Golemata turska vojna, vo koja elitnite jani~arski trupi so golemiot vezir Kara Mustafa Pa{a po vtorpat gi predvodat otomanskite armii do yidi{tata na Viena. Vo posleden ~as vojskite na polskiot kral Jan III Sobjejski go gazi primirjeto so Turcite, go rastura sojuzot so Francija i vo septemvri, na 60godi{na vozrast, vo bitkata kaj Kalenberg gi spasuva Viena i Habzburzite.

1648 Izgraden Tax Mahal, proekt na dvajca persiski arhitekti vo se}avawe na najsakanata sopruga na [ah Jahan. Biser na svetskata arhitektura.

1689 Karpo{ovo vostanie.

1666 Zapo~nuva period od 150 godini kontinuirani vojni akcii na golemite sili protiv Otomanskata imperija koja gubi teritorii.

1685 Na 24 fevruari vo Hale, Germanija, roden Georg Fridrih Hendl, glavno preku dramskiot oratorium Mesija, eden od prvite kompozitori na site vremiwa, a so vlijanie vrz Betoven, Rosini, Mendelson.

1692 Vo Salem, Masa~usets zapo~nuvaat notornite sudewa na bo`emni ve{terki vo koi im se sudelo na nekoi 300 ma`i i `eni od razli~na vozrast. Ramno 20 `rtvi bile zapaleni `ivi, me|u koi i eden pop koj dodeka go goltale ognenite jazici recitiral molitva. Histerijava e tema na potresni teatarski drami, romani i filmovi.

1767 Ukinata Ohridskata arhiepiskopija.

1769 [kotskiot in`ener Xejms Vat gi patentira zna~ajnite podobruvawa na postoe~kite i prethodni parni ma{ini na Denis Papen od Bloa, Francija i Tomas Sejveri od Britanija. Kompilacijata na Vat napravi svetot da ima pogre{na pretstava deka toj e pronao|a~ na parnata ma{ina.
1776 [panskiot oficer Huan Batista de Anza go vtemeluva San Francisko: izgradil krepost (presidio) i verska misija. Dvete stojat do denes. Edno 70 godini potoa SAD }e ja anektiraat Kalifornija, kako Hitler Avstrija, so an{lus.

Xozef Najk i @ak Etjen Mongolfje se vpi{uvaat vo istorijata kako prvi lu|e koi uspeaja da letaat. Tie napravile balon, go zagreale vozduhot vo nego so ogan od slama i drva i se izvi{ile 1.800 metri vo vozduhot. Vo narednite 130 godini balonot }e bide edinstveno sredstvo za letawe.
Potpi{an Misurskiot Kompromis so koj, po kupuvaweto na teritorijata na Luizijana, se ustanovuva linija dol` 36 stepen i 30 minut geografska {iro~ina koja }e bide zamislena granica me|u dve teritori. Ju`no od linijata sekoj ima pravo da ~uva robovi, na sever nikoj nema takvo pravo za{to site lu|e se slobodni. Kompromisot }e se odr`uva 40 godini.

1804 Prvo srpsko vostanie so vo`dot Kara|or|e na ~elo, neuspe{no; Vo 1814 god., pod Obrenovi}, vtoro i delumno uspe{no; vo 1821 g. zaopo~nuva Gr~kata vojna za nezavisnost.

1826 Mehmet Vtori gi raspu{ta Jani~arite (Janissary), trupi na elitna osmanliska vojska.

1830 Me|u Liverpul i Man~ester, rastojanie od okolu 45 km, otvorena prvata '`elezni~ka pruga. Tri godini potoa, vo 1883 zapo~na da soobra}a Orient ekspresot me|u Pariz i Istanbul, rastojanie od okolu 2.450 km.

1832 Po 11 godini borbi i mnogu stranska potkrepa, Grcija zdobiva nezavisnost; Ibrahim Pa{a od Egipet poa|a vo napad na Anadolija.

1838 Indijancite od plemeto ^eroki nasilno iseleni od nivnata pratatkovina dol` Apala~kata planinska veriga kaj dene{en Va{ington, makar {to tie prethodno so vladata na SAD potpi{aa dogovori koi im davaa pravo da ostanat dokolku `iveat mirno i "se civiliziraat". Vrz osnova na toa, ^erokite usvoile ustav sli~en na amerikanskiot, a poglavicata Sekvoja sozdal azbuka. Badijala: 4.000 od vkupno 20.000 ^eroki Indijanci umiraa eden po eden dodeka opkru`eni od odredi amerikanska vojska odea po patot do rezervatot vo Oklahoma.

1839 Tanzimatski period na reformi i osovremenuvawe na Otomanskoto Carstvo, do 1877 godina. Zavr{uva so vostanovuvawe prv parlament koj egzistira samo edna godina pred da bide ukinat od Sultan Abdul Hamit II.

1876 Razlove~koto vostanie.

1841 Dardanelski sojuz na Turcija so Britanija, Francija, Avstrija i Prusija protiv Rusija: so koj se zabranuva minuvawe na "neturski" brodovi preku morskiot tesnec.

1848 Karl Marks i Fridrih Engels vo London go publikuvaat Komunisti~kiot manifest vo koj se zagovara sozdavawe na novo op{testvo vo koe poedinecot }e pridonesuva spored svoite sposobnosti a }e prima spored potrebite, otfrlawe na kapitalizmot kako eksploatatorski sistem, preraspredelba na op{testvenite blaga, ukinuvawe na privatnata sopstvenost. Manifestot }e stane "o~e na{" za milioni proleteri od celiot svet.

1854 Francija i Britanija priskoknuvaat na pomo{ na Turcija protiv silite na Ruskata imperija: Krimska vojna. Britanskite zagubi imaat epski dimenzi, sledat mnogu umetni~ki dela, me|u koi Sevastopolski Raskazi na Lav Nikolaevi~ Tolstoj.

1854 Florens Najtingejl, medicinska sestra od Anglija organizira grupa od 38 sestri so koi zaminuva da pomaga na fronot vo tekot na Krimskata vojna. Vo britanskata bolnica vo istanbulskiot kvart Uskudar taa otkriva deka pove}e vojnici umiraat od bolesti otkolku od kur{umi. So sanitarni merki, higiena i ishrana ja simnala smrtnosta od 45% na 2%. Taa otvori prva {kola za formalno obrazovanie na medicinski sestri.

1859 ^arls Robert Darvin ja publikuva verojatno najzna~ajnata kniga napi{ana dosega: Potekloto na rodovite. Vo nea, a i vo narednata, Nastanokot na ~ovekot, toj ja razviva teorijata na evolucijata koja doka`uva deka ~ovekot nastanal od mnogu poprimitivni biolo{ki formi. Predizvikan od Tomas Robert Maltus, zaklu~il deka borbata za opstanok vr{i prirodna selekcija na najuspe{nite i deka nivnite karakteristiki genetski se prenesuvaat.

1863 [vajcarskiot filantrop Jean Henry Dunant so 16 delegati od razni zemji go formira Me|unarodniot crven krst.

1861-1865 Po re~isi ~etiri decenii konflikti zaradi socijalnite i ekonomskite razliki me|u severnite i ju`nite dr`avi na SAD izbuvnuva Gra|anska vojna koja }e zavr{i so 620.000 mrtvi vojnici od koi 364.000 na Unijata, 258.000 na Konfederacijata. Na 19 noemvri 1863 Abraham Linkoln na nacionalnite grobi{ta vo Getisburg, Pensilvanija, ja iznesuva poznatata Getisbur{ka poraka: ...Nie mora da sme cvrsto re{eni deka ovie zakopani ovde ne padnaa popusto deka ovaa nacija, so Bo`ja milost, }e do~eka novo ra|awe na slobodata i deka dr`avata na narodot, od narodot i za narodot nema da is~ezne od Zemjata... So 13-ot amandman na Ustavot ropstvoto se ukinuva vo site dr`avi na SAD.

1876 Osmanliskata armija go zadu{uva vostanieto vo Bugarija so takva `estokost (masakrirani se nad 15,000 ma`i, `eni i deca) {to idnata godina Rusija i objavuva vojna na Portata koja Turcija ja gubi. Isto~na Rumelija stanuva avtonomna pokraina. Vo 1879 god. bugarskoto sobranie go izbira germanskiot princ Aleksandar od Batenberg, rodnina na ruskiot car Aleksandar II, za vladetel.

1877 Na 20 noemvri Tomas Alva Edison vo edna inka izgovori: Mary had a little lamb, a potoa od ma{inata go reproducira{e zapisot. Toa be{e fonografot, najava na gramofonot.
1878 Turcija prinudena da se otka`e od suverenitetot vrz Kipar i da mu go prenese na Velika Britanija.

1881 Vo Solun roden Mustafa Kemal, podocna vojskovoda~ i prv pretsedatel na Republika Turcija.

1885 Isto~na Rumelija se otcepuva od Turcija i se obedinuva so Bugarija, na koja Srbija £ objavuva vojna no ja gubi. Stambolov donesuva nov germanski princ, Ferdinand od SaksKoburg-Gota, vo Bugarija. Dvajcata go koristat haosot vo Turcija i Bugarija ja proglasuvaat za carstvo.

1885 Karl Benc vo sorabotka so Gotlib Dajmler go proizveduva prviot avtomobil so benzinski motor. Po 40 godini }e se formira Mercedes-Benc. Istata godina amerikanecot Xorx Istman proizvede i po~na da prodava boks kamera za $25 edna. Sekoja imala film za 100 fotografii, se vra}ala vo fabrikata Kodak kade filmot se razvival, fotosite mu se ispra}ale na sopstvenikot so nov film za novi pari.

1893 Vo Solun osnovana Tajnata makedonskoodrinska revolucionerna organizacija, TMORO, predvesnik na Vnatre{nata makedonska revolucionerna organizacija, VMRO.

1893 Nov Zeland stanuva prva dr`ava na svetot koja im dava na `enite pravo da glasaat, a pet godini podocna i socijalno osiguruvawe. SAD go sledat ovoj primer po 26 godini debati, vo 1919 godina.

1903 Na 2 avgust Makedonija kreva vostanie. Kru{evo slobodno, proglasena Republika; Krste Petkov Misirkov ja objavuva knigata za Makedonckite raboti vo koja se izneseni principite za normirawe na makedonskiot literaturen jazik; Bra}ata Vilbur i Orvil Rajt na 17 dekemvri kaj Kiti Hok vo Severna Karolina so let od 12 sekundi go testiraa prviot avion. Po edna godina imaa vistinski avioni {to letaat. Deset godini potoa ve}e ima voena avijacija.

1908 Celosna revizija na ustavnata i parlamentarna vlast vo Turcija, Abdul Hamit II soboren.

1912 Prva balkanska vojna: Turcija ja gubi Makedonija i del od Trakija vo polza na Bugarija; Idnata godina Vtora balkanska vojna, so mirot vo Bukure{t od 10-avgust, Makedonija raspar~ena.

1914 Prva svetska vojna, Turcija na stranata na Germanija i AvstroUngarija; Uspe{na turska odbrana od sojuzni~kata britansko-francuska invazija na Galipole; Afirmacija na harizmati~niot polkovnik Mustafa Kemal, potoa general, golem reformator, vnesen vo istorijata so zlatni bukvi kako Ataturk, tatko na Turcite.

1919 Na Turcija i se diktiraat mirovnite uslovi; Grcija koristi prilika za invazija na Smirna; Kongresot vo Pariz ja potvrduva podelbata na Makedonija.

1920 Vostanoveno Golemo narodno sobranie (Mexlis) na Turcija, Gr~kite trupi napreduvaat kon Ankara;

1922 Grcite trpat porazi, turskata armija gi istisnuva od Mala Azija; Sultanatot ukinat, dotoga{niot sultan e proglasen za kalif (verski poglavar); Obnovena VMRO.

1923 Vo Lozana potpi{an miroven dogovor so koj se utvrduva suverenosta i granicite na sovremena Turcija.

1924 Ukinat kalifatot so {to islamot definitivno se oddeluva od dr`avata. Dotoga{ vladea~koto otomansko semejstvo e prateno vo azil;Osnovana VMRO Obedineta.

1925 Grcija ja napa|a Bugarija, Ligata na narodite go sopira konfliktot, ja kaznuva Grcija so reparacii;

1925 1938 Period na intenzivni i radikalni reformi na Ataturk za modernizirawe i transformirawe na zemata vo sovremena dr`ava:

1938 Atatruk umira vo Ankara;

1969 Kusi tri decenii po Ataturk za prvpat lu|e za~ekoruvaat na Mese~inata. Na prvata kra~ka Armstrong veli: "Ova e mal ~ekor za ~oveka, no ogromen skok za ~ove{tvoto".