Gaziantep - Sanliurfa - Dijarbekir - Malatja - Mt Nemrut - Adijamin - Elazig

Za onie koi ne begale od ~asovite po istorija ili koi go poznava-at filmskiot opus na Branko Gapo, samoto ime Dijarbekir (sega vrie`od nekoi 1,850,000 `iteli) treba da predizvikuva nekoi refleksi. Ovoj star grad, sega vo zna~ite-len del naselen od Turciplaninci ilimiti Kurdi, kaj nas e poz-nat kako zandana za revolucionerite na makedonskata oslobodi-telna kauza. Baba mi Pavlina HaxiPanzova, edna isklu~itelno umna, bistrouma i revolucionerno obrazovana `ena koja pred 100 godini imala zavr{eno gimnazija vo Solun, be{e prva koja, vo dolgite topli letni no}i na `elezniot balkon na tatkova i ku}a vo Veles, mene i na bratu~ed mi Van~o HaxiPanzov, ni go opi{u-va{e patot za Dijarbekir.

Ova se slu~uva{e tamu vo 1949ta koga na{ite majki kr{ea kamen na Goli Otok, a tatkovcite le`ea vo sofiskiot zatvor, pa site zandanski temi, ka`uvawa za strada-wa vrzani za nekoja golema ideja, ni bea nekakva uteha. Baba mi be{e pomajka na Gan~o HaxiPanzov i Strahil HaxiPanzov, prviot zanesen poet i revolucioner, koj zagina vo [panija kako borec vo Internacionalnata brigada, a vtoriot, vienski ginekolog , vo istoto toa vreme bezbedno si ordinira{e vo Skopje. Nejzini rodeni deca bea Rumenka (misteriozno udavena vo Dunav) i Blagoj HaxiPanzov koj be{e diplomat i komu Kiro Gligorov mu e ven~an kum. @enata be{e izgorena kako glamja, no ne se predava{e: `rtvuvaweto "za kauzata" go prima{e so takov stoicizam {to na mnozina im be{e prili~no neudobno pokraj nea.

Ova go priveduvam samo za da ka`am ne{to pove}e za Dijarbekir, a da ne zvu~i toa odvi{no ovde, koga se ima predvid dale~inata na mestoto i ostanatoto. Mislam, kolku podrugi od nas bile tie na{i lu|e od toa nivno slavnotragi~no vreme. Da pojde{ vo ime na Makedonija gemixija na Beaskule ili jatak na takov da mu bide{ i pokraj toa {to znae{ deka jali glavata na kolec ja li vo prangi 2.500 kilometri do Dijarbekir saka da si bamba{ka kalen ~ovek. Ne kako nas dene{nive, ne.

Ako na ~itatelot mu e bespredmetno nekoj da go podgonuva so av-tomobil da pojde za da go vidi toa mesto, mo`e da gi preskokne redovive. A mo`e i da se podzamisli vrz simbolikata na Dijar-bekir. Za baba mi Pavlina, Dijarbekir ostana kako vele{ki Du-rutoec ili sekoe drugo balkansko mesto kade na{ite gi ostavale koskite za ovaa Makedonija.

No, nazad kon dene{en Dijarbekir. Samiot grad ima bezmalu dva milioni `iteli, i e eden od onie {to zaradi staroto urbano jadro so kreposta, lesno se vbrojuva me|u nekolkute najslikoviti vo cela Turcija. Ova voop{to ne zna~i deka e kako grad za slikovnica. Takvite se "slatki" mesta. Ova ne nudi ni pribli`no sli~en vkus. Vo Dijarbekir obi~no se odi na sopstven rizik.

Stariot grad e mal: mo`ebi 1.500-1.600 metri istok-zapad so oko-lu 1.000 metri sever-jug a opkru`en so impozantni crni yidini vo koi ima ~etiri porti niz koi minuvaat ulici {to doa|aat do edna to~ka vo centarot. Eve, da re~am bi~im kako Triumfalnata Arka vo Pariz. Dol` yidovite ima edno 70 tureti, glavno okolu tvrdi-nata pokraj Tigar. Mestovo e podignato po ne~ij plan, mislam deka toa zna~i bez plan, vrz crna lava. Uli~kite i soka~iwata se cel lavirint. Lokalnite toa go znaat pa surii deca gi obletu-vaat tu|incite nudejki se za vodi~i. Umno e da se napravi pazar so niv, ama da se razjasni prvo cenata, inaku }e si fati ~ovek golema beqa, nema da se odlepat bez nekoj nerealen iznos, a se-koga{ }e se pojavi nekoj tip da gi zeme vo za{tita. Ne e prepora~-livo sami da se pentarite po yidinite: gledajte da se prika~ite na grupa so vodi~, makar {to ovde e, gore-dolu, bezbedno. Sli~no e kako pro{etka po yidinite na Dubrovnik, samo {to go nema mo-reto, a bogami ni ga{parite. Ova e dosta debela aziska egzotika.

Dijarbekir e centar na regija koja ja dominiraat dve reki. Edna-ta se vika Dicle drugata Firat. Pod tie imiwa ne se prepoznavaat Tigar i Eufrat, ama toa se tie. Ova e predel ~ij eden del e vulkanski, sli~en na havajskiot. (Ova ne e prepi{ano, sum bil po dolgiot pat za Hana, na Maui, kade {to crniot vulkanski kamen e zdroben vo neverojatno bleskav crn pesok). Drugoto naokolu e plodna ramnica koja se protega do vo nedogled.

Istorijata mu e bogata: gradov bil administrativen centar na ce-la Mesopotamija koga taa bila rimska provincija. Koga Arabjani-te go osvoile vo 636 godina mu go podarile na poglavarot na ple-meto Beni Bakr pa od tamu i imeto: DijarBakr.

ZNAMENITOSTI

Prva atrakcija e Ulu Cami, selxu~ka gradba od 1071 godina, podignata spored pro~uenata Omayyad Camii vo Da-mask, onaa koja papata Vojtila vo 2001-ta odbra da ja poseti i da ja napravi prva xamija vo koja stapnuva noga na naslednikot na sv.Petar. Zna~i, ako ne mo`ete vo Damask, vo Omajad Xamii, ete vi go Dijarbekir so Ulu Xami. Potoa doa|a Hasan Pasa Hani, neko-ga{ karvansaraj a sega zbir prodavnici na kilimi i suveniri. Po-toa treba da se vidi Nebi Camii, so poznatiot dijarbekirski cr-no-bel kombiniran dizajn, Kasim Padisah Camii so ~etirino`noto minare. I taka so red. Yedi Kardas Burcu (Krepost na Sedumte Bra}a) odnosno Maliksah Burcu, se zandanite. Samo na 2 km od gradot se nao|a Ataturk Kosku koj isto e poznat kako Seman Kosku, edna od najubavite rezidencijalni gradbi od XV vek {to mu ja podarile na Ataturk, a sega e muzej. Do tamu se doa|a preku Mardin Kapisi pa po mostot na isto~nata strana na Tigar i ete.Toa e.

Aha, Tigar. U{te dve raboti. Prvata e rimskata }uprija. So deset lakovi se premostuvaat 3.000 metri voda na Tigar koj pod mostot stanuva ploven za edni neobi~ni ~amci, i vredi da se vidi. Vto-rata mo`e da zvu~i isto tolku glupavo kako {to bi bilo nekoj vo vodi~ za Skopje da poso~uva deka kaj Vrutok izvira rekata {to te~e pod Kameniot Most i deka tamu, vo edna karpa, ima prekra-sen mozaik na mojot mnogu cenet ispisnik Gligor ^emerski pa zatoa vredi da se pojde, imalo U^K banditi po patot ili ne. Neka zvu~i kako saka ama red e da se ka`e, ako za nikogo drug toga{ za onie koi }e sakaat da se izmijat na izvorot na Tigar {to se nao|a vo eden 750 metri dolg tunel kaj Lice. Do tamu ima 103 km pat od Dijarbekir so isti ili sli~ni opasnosti za turistot kako me|u Skopje i Vrutok. Ne sum bil, no velat deka imalo razni asirski reljefi, a i drugi ~krtki, taka da ka`am, po karpite vo klisura-ta-groto.

SOOBRA]AJ

Sega, bi trebalo da se nudat nekoi specijalni avio-aran`mani od nekade za da se ka`uva deka Kaplaner aerodromot ima direktni vrski so Istanbul i Ankara. Povratniot bilet e skap. Treba da se raspra{ate za semejni i grupni tarifi kaj Turk Hava Jolari vo Skopje.

Patuvaweto so AVTOBUS si bara da ste opiten globtroter: Anka-ra e 945 km daleku, a se patuva 13 ~asa ({to e brzo) za $20. Koga ste mladi ova ne e nekoe rastojanie: kako Skopje-Qubqana a bez tri grani~ni kontroli plus vizi! Od ovde ima vrski i za Van, Er-zerum, Sivas, Sanhurfa, Malatya, Nemrut Dagi, Adana.

So VOZ e ne{to drugo. Guney Ekspresi odnosno Anadolu Ekspresi mo`e ubavo da se iskombiniraat za edno patuvawe me|u Istanbul i Dijarbekir. Za `al, ne se ova dnevni vrski, no za tajfa mlad svet se super: malku karti, malku ki-ki, ka-ka, pa eventualno edno prese~uvawe vo Ankara, na odewe kon istok odnosno vo Kajseri na vra}awe kon na{iot zapad, i ete vi edno golemo poklonenie do Dijarbekir po povod utnatata 100-godi{nina od Ilindenskoto vostanie! Kolku Ankara, petpati pove}e Kajseri (zaradi Kapadokija) si go vredat patot, pa Dijarbekir mu doa|a kako ~estewe, bez da mu ja mislite na avtomobil i ona {to odi so nego. Mo`ebi nekoja agencija }e izvadi takov paket, komplet so nekoj istori~ar ili raska`uva~ kako vodi~.

SMESTUVAWE

Zaradi oddale~enosta na mestovo }e se poka`e deka dve no}evawa se minimumot nu`en da se zeme zdiv za vra-}awe nazad. Najevtinite, $11-$12 dvokrevetni sobi so tu{ i TV gi nudi Hotel Malkoç tel.(412)221.2975, na Inonnu Çaddesi/Sutçu Sokak 6. Vo Hotel Kenan tel.(412) 221.6614 na Izzet Pasa Cad. br.24, dvokrevetnite se $8 a ima i sopstven amam. Aslan Palas Oteli tel. (412) 223.5326, na Kibris xadesi 3 vedna{ do severnata i najo~u-vana gradska porta Dag Kapisi, ima dvokrevetni so tu{ ili so kada, po izbor, za $8 ili $10. Podolu na istata ulicata na br.31 e Hotel Uçak kade sobite bez bawa se $8. Podobro opremen, tivok, pedantno ~ist i ubavo mebeliran e Hotel Guller tel. (412) 224. 0294, koga od Kibris Caddesi }e se odbiete na Yogurtcu Sokak 7, vo koj dvokrevetnite se $15$18. Dvata naj-naj hoteli vo sekoj pogled se Otel Buyuk Kervansaray tel. (412) 228.9606, faks 223.7731, ~ie ime ka`uva deka ima slavno minato. Ima bazen vo dvorot kako gradina: go-o-olema rabota vo onaa klima. Dvokrevetnite so tu{ i pojadok mu se $40$42. U{te poluksuzen od ovoj e Turistik Oteli tel. (412)224.7550, faks 224.4274 , samo edna ulica od Dag Kapisi, na Ziya Gokalp Bulvari 7. Sobite mu se tiptop, so balkoni, so TV, bawi so kadi, salonite odli~no dekorirani i so visoki tavanici, ubavo erkondi{irani, ima i terasa so gradina, a vo nea bazen! Plus sopstven parking so ~uvari. I seto toa, so kralski pojadok za dvajca, za nekoi $45. Vo Evropa bi bilo barem $245.

Ne znam dali {armantniot Branko Gapo mislel na Pavleta [a-tev koga bil tamu, ako bil, vo toj luksuz. Koga toj bi se kandisal, nema drug poaren za gostvodi~ do Dijarbekir. Ima desetici drugi smestuvali{ta me|u ovie dve hotelski kategorii.

Vo ovoj grad ni srede pekolno leto ne se doa|a lesno do ladno pivce so onaa ubava skara. Ovde so alkoholot e prili~no konzer-vativno. Eden od retkite isklu~oci e Sinan Lokantasi kaj Dag Kapisi. Toj na prviot kat ima terasa, taa e pokriena so loznica, pravat pristojna skara za $3-$6 i slu`at, toa e najva`noto, koska ladno efesko pivo. Samo nekoi restorani na golemite hoteli vo Dijarbekir dr`at alkohol, {to e ~udno koga se ima predvid deka crvenite revolucioneri na Komunisti~kata partija na Kurdistan bea kako doma raspi{toleni vo ovoj kraj. Tie barem ne bi treba-lo da gi fermaat takvite verski zabrani.

No, ne e rabotata samo vo pivoto: op{to zemeno, nekako e prili~-no nategnato vo Dijarbekir. Ne e ova mesto za u`ivancija. Ova e lokacija za rastreznuvawe, za dopir so edna druga egzistencija i edna druga filosofija na `iveewe. Ovoj agol na Turcija mo`e da se do`ivee i kako golema u~ilna, osobeno po ovie na{i U^K premre`ja. Saka da e ~ovek poprili~no cvrst za da mo`e da sov-lada vakov i bukvalno bibliski ambient i do`ivuvawe koe samo po sebe e bremeno so bolna netolerantnost.