|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE
|
Kaj nas sum sre}aval mnogu lu|e koi za Edrene zboruvaat kako da im e poznato mesto. Od prilika: Eh, Edrene! Demek, mene li }e mi go ka`uva{! Toa najverojatno e od istorijata i od folklorot. Malkumalku pa ete ti vesela tajfa vo meana da mu ja pisne "Edrene, majko, Edre-n-e-e-e-e". Arno ama sakalo ~ovek da odi tamu za da mo`e da bekne ne{to za ovoj grad, nekoga{en Adrianopol, izvitopereno od Hadrianopolis, spored rimskiot imperator Hadrian koj i go osnoval.
Mestovo (sega okolu 150.000 `iteli) e eden od onie centri na osmanliskata arhitektura i umetnost koe lesno gi mami site onie zainteresirani za otomanskoto. Eve i eden mal pottik za na{iot turist: Edrene e tolku zna~ajno {to zapadwacite moraat od Istanbul (oddale~en e ubavi 2,5 pa i celi 3 ~asa so avtomobil ili avtobus dol` avtopatot E80) da odat tamu na ednodnevna ekskurzija, dodeka nam ni e na pat, {to se vika bambadijala.
Gradot se raspostila malku severno od slivot na rekata Tunja vo Meric. Po na{inski Marica, koja izvira vo polite na Rila, tuka do nas, blizu Pirin. Taa e `ivotonosna reka za Edrene. Ovde, pred da se vlee vo Egejot, Marica e bujna, rasko{na, dopolneta so pritoki. Vo Bugarija e opeana a postarite, ako sakaat, i }e se prisetat za "[umi Marica okrvavena", elegi~na pesna za edna epopeja vo osloboditelnite dvi`ewa na Balkanot, koja be{e i oficijalna himna na bugarskoto carstvo. Na Marica, vo prviot sudir so osamanliskite vojski, e zaginat i kral Volka{in, tatkoto na legendarniot Krale Marko, Istoriska lokacija.
Otkako }e izleze od doma, Marica, nejzinoto korito, zapo~nuva da ja vle~e dene{nata tursko-gr~ka kontinentalna granica. Od nepoznati ili prosto paranoi~ni pri~ini Grcite svojata strana (odvaj 45 km od centarot na Edrene) ja imaat proglasena za |omti opasen, `estoko kontroliran voen pojas. Tie se gotovi da maltretiraat avtostoperi so ran~iwa kako da se ramboregruti {to bo`em }e ja razni{aat bezbednosta na Atina. Ne davaat pe{ki da se minuva vo Turcija, {to ubavo im doa|a na gr~kite taksisti nakva~eni tuka da derat evropski avtostoperi.
Po dolinata na Marica farmi so ~eftelii, kru{i, slivi, dudinki i lozja. Senki na nekoga{nite Trakijci i Odrijci. Na makedonskite Orestijci koi ovde imaat ustanoveno naselba Orestija. Bugarite ja imaat osvoeno Trakija vo 10 vek ama samo Edrene ne. Toa sekoga{ bilo dobro ukrepeno i stra{no tvrd vizantiski orev za kr{ewe.
Edrene na nekoj na~in ja ima zadr`ano taa karakteristika na grani~na ispostava, prostor za pregrupirawe, kombinirawe interesen za generali, pa{i, trgovci, umetnici a sigurno i drug sojsus lu|e. Ova e retko mesto kade {to }e sretnete mnogu firmi so kirilsko ili gr~ko pismo, siguren znak deka brojni Bugari i Grci si se tuka doma.
Dooa|ajki od bugarskata strana patot vodi direktno do Hurriyet Meydani kade na Talatpasa Caddesi 17 se nao|a pobliskoto, a vo prodol`enie, na broj 76-a centralnoto Turisti~ko biro (284) 213.9208.
Edrene od sekoga{ bil klu~na kota na pat da se osvoi Carigrad pa zatoa i silno ukrepeno. Tolku silna vojska na Murat I pod komanda na Lalasahin Pasa se razleala okolu gradot, {to branitelite sami se predale, po uveruvawata deka nema da ima kole`. Edrene bilo ~asum proglaseno za prestolnina na imperijata. Toa e 1360-ta. ]e pominat celi 93 godini za da se sozdadat uslovi da se osvojuvaat vistinskite celi: Konstantinopol i Evropa do Viena.
ZNAMENITOSTI.
Turistot ovde }e otkrie pove}e interesni raboti. Eve po red. Eski (Stara) Cami, Uc Serefeli Cami i jasno, najzna~ajnata od site Selimiye Cami na majstor Sinan. Od niv se gledaat etapite na razvojot na vrvnata osmanliska, da ne ka`am na sevkupnata kreativna misla na islamskata arhitektura. Eski Cami (1414 god.) izgleda preskromna vo sporedba so sosednata Selimie, no toa e taka za neupateniot. Taa e impozantna gradba so devet kupoli i dve minariwa. No, najva`no e toa {to vo nea e vgradeno tri santimetri dolgo par~e meteorit od svetata Kaaba vo Meka, isklu~itelna retkost za celiot islamski svet. Uc Serefeli Cami (1447 godina) e podignata po `elba na Murat II, tatkoto na Mehmed Osvojuva~ot. Taa e prva xamija so fontana i vnatre{en dvor. Imeto doa|a od trite balkoni {to se postaveni pri vrvot na severozapadnoto minare, najvisoko na celiot Blistok se dodeka (eden vek podocna) ne e izgradena Selimie. Toj eden vek e zna~aen za{to turskite arhitekti ne go izajqazile tuku u~ele mnogu.
Osobeno najtalentiraniot me|u niv majstor Sinan. Proektot na Aja Sofija vo tie 100 godini bil prostudiran do detaq. Do{lo vreme za sinteza na najubavoto vo islamskoto i vizantiskoto neimarstvo. Niz ovie dve gradbi vedna{ se gleda {to zna~i taka, vo studii, pominat cel vek vreme. Za{to, neli, i lani gradea xamii po cel svet pa se kako {tancani vo HongKong. Vo Selimiye Cami (1579 godina) se vneseni komponenti od site vredni arhitektonski soznanija i stilovi od materijalnoto kulturno nasledstvo na epohata. Samiot Sinan imal 83 godini koga ja dovr{il ovaa bleskava gradba, mnozina velat negova najzna~ajna.
So pomo{ na osum gigantski stolbovi Sinan uspeal da vgradi 999 simetri~no postaveni prozorci, po eden za sekoe ime na Gospoda, i taka da postigne ne samo vonredno osvetluvawe vo xamijata, ~ija kupola e visoka 31,5 metri, tuku da postavi i zagatka: kako mo`e simetri~no da se postavat 999 prozorci? Toa {to samata lokacija e isklu~itelna, na ridot {to dominira so Edrene i cela Trakija, pravi Selimie da se gleda od i da bleska kon sekade. Preubavo zamisleno i velemajstorski izvedeno. Mora da se vidi.
 Inaku, xamijata Selimie bila podignata vo slava na sinot prestolonaslednik na Sulejman Veli~estveniot, opskurniot sultan Selim II, pijani~i{te, `enkar i nekadarnik. Koga gi ~ul vestite za `estokiot poraz vo morskata bitka kaj Lepanto (toa prvpat seriozno ja na~na pretstavata za mo}ta na Osmanliite) Selim Vtori stegnal {i{e vino, se liznal na mermerot vo amamot, padnal i tamu mu puknal ~erepot.
Za "obi~ni" xamii se smetaat Beylerbesi Cami (1426), Sitti Hatun Cami podignata od prvata sopruga na Mehmed Osvojuva~ot vo 1482 i Shah Melek Cami, ukrasena so delikatni plo~ki. Druga znamenitost koja spa|a pod "zadol`itelno" e kompleksot na Bajazit Vtori. Se nao|a odvaj kilometar od centarot na gradot kon severoistok. Kompleksot sodr`i golema bolnica, kujna, u~ili{te, skladi{ta i normalno xamija. Tashan Han (Kameniot An) na Sinan od 1581, potoa bazarot Arasta za 73 du}ani, podignat od Murat III vo 1438, potoa onoj drug 14-kupolen bazar proektiran od arhitektot Alaadin vo slu`ba na Çelebi Mehmet. Sive ovie se prekrasni i zna~ajni dela. Me|u niv sekako se vbrojuva i 750 metri dolgiot Mihalkoprü so 26 lakovi a pokraj nego i najdolgiot most vo Turcija, Uzunkoprü, optegnat tuka ramno 1.293 metra. Postoi u{te od 14 vek po `elba na sultan Murat II
Zad xamijata Selimie se nao|aat zgradite na Arheolo{ko-etnografskiot odnosno na Muzejot na turskata i islamska Umetnost. Vlezot e okolu $1, a za ubavinata vnatre vredi da se plati barem petpati pove}e.
 Ovde sekoja godina, vo tek na edna nedela, se odr`uva pro~ueniot seturski Kirkpinar Festival. Toa e isklu~itelen nastan zatoa {to negova centralna manifestacija e oficijalniot [ampionat vo borewe. Iljadnici baba~kovci od celata zemja se slevaat vo Edrene za da zemat u~estvo vo pelivanskite borbi. Stranci vo roevi. Fotoreporteri i TV-ekipi, od cel svet. Nam ne ni e mnogu ~udno boreweto na do pojas goli ma`i vo ko`ni ~ak{iri od glava do petici nama~kani so zejtin. Ova se vika Yagli GÜres (namrseno borewe) ili kaj nas pelivanlak. Spektaklot se odviva vo kompleksot na starata otomanska carska palata, koja sega e nekako na raspa|awe. Bileti se dobivaat vo op{tinata, i ako ve interesira pelivanewe za superpresti`nata titula Turski Ba{pelivan, toga{ planirajte da ste ovde kon krajot na juni, po~etokot na juli.
SMESTUVAWE I ISHRANA.
Malku e verojatno deka nekoj navistina }e re{i da no}eva ovde: magnetot na Istanbul e prejak. Duri i za onie na koi im se lepat o~nite kapaci. Site }e rizikuvaat "samo" u{te 23 ~asa vozewe. Za porazumnite, onie koi znaat deka ba{ vo takvi migovi se slu~uvaat site nesre}i, }e privedam nekolku adresi na ~isti, evtini mali doma}inski hoteli so sopstven parking. Zvu~i ni{to, a ba{ e luksuz zatoa {to ovozmo`uva da se spie na raat. Park Hotel se nao|a blizu Turisti~koto biro, na Maarif Çaddesi Nr.7 tel. (284) 225.460 faks (284) 225.4635. Sobite mu se komforni i ~isti, so tu{ ili bawa, pojadokot e vklu~en, dvokrevetnata ~ini $18-$20. Za onie koi se 45 mina vo avtomobil, zna~i mlada kompanija ili tesno semejstvo, najubavo e da se re{at za Konak Oteli vedna{ do Park Hotel, zatoa {to tamu ima 5-6 krevetni sobi {to se iznajmuvaat po $4 za leglo. Ova za docna nave~er, vo zortzaman i umorna tajfa. Za tie pari nema voda po sobite.
No zatoa pak vo Edrene ima nekolku amami proektirani od Sinan: Mezit Bey Hamam (kaj Selimie, desno od statuata na Sinan, oddelni ~asovi kapewe za ma`i i `eni), Sokollu Hamam (vedna{ do Uç Serefeli Cami, najgolem, mislam podignat od golemiot vezir Mehmed Pa{a Sokolovi}, so oddelni prostorii za `eni i ma`i), Tahtakale Hamam, malku skraja od naletot na brojni turisti pa zatoa pomiren. Kapeweto ~ini $2, za masirawe treba u{te tolku.
Na istata ulica, nekolku broja podolu (Marrif Çaddesi) se nao|a Efe Hotel tel. (284)213.6166 faks (284) 212.9446, dolu ima klima, po sobite ne, no zatoa site imaat tu{ i TV a ~inat samo za $20 dvokrevetna. Otel Saban Acikgoz, Tahmis Meydany Cilingiler Cad. Nr.9 tel (284) 213.1404, faks (284) 213.4516 e nov, tip-top so uslu`na posluga, ama bara $38 za dvokrevetna. Sultan Hotel e na Talatpasa Asfalti 170, pogolem od prethodniot, site go prepora~uvaat, se broi naj-naj, tel. (284) 225.1372, faks (284) 225.5763, a dvokrevetnite mu se $36. Rustempasa Kervansaray Otel, Kapili Han Çad. Nr. 57 (izleguva na parkot kaj xamijata Eski) ima nekoi 100 sobi preku leto (zime grejat petina od niv) koi se najmuvaat za $40-$42 na no} vklu~itelno pojadokot za dvajca. Tel. (284) 225. 6119, faks (284) 212.0462. Hotelot ima i bar i biljard ama toa e sporedno. Bitnoto e deka ovoj golem kervansaraj Sinan go proektiral i izvel za Rustem Pa{a, golemiot vezir na Sulejman Veli~estveniot. Pred 20tina godini objektot e mnogu korektno restavriran. Ova e retka, ako ne edinstgvena prilika da spiete vo hotel na prviot islamski arhitekt. [teta {to originalnite ogni{ta (kamini) po nekoi sobi sega gi popolnile so televiziski priemnici na koi se gleda bugarska TV.
Za kamperi najprepora~liv e Camping Meriç, pokraj Marica, sen~est, do0bro ureden, snabden. BP-Mokamp na patot za Istanbul, isto e super, a kaj Ipsala, do granicata, ima drug BP-Mokamp, i toj tiptop.
Za jadewe preku den se znae: }oftexi. Najprijatni od niv se Dost Æun Yeri kade mo`e da se dobie i pivo, pa Edirne Lokantasi ili Serhad Kofteçisi. Prviot predni~i so gotovi jadewa plus ~orbi, plus skara, vtoriot so ~orbi, tretiot so odli~na skara, ama za piewe limonada ili koka. Site se okolu hotel Saban Akcigoz.
Mestovo, isto kako i Svilengrad od kar{i, nema nekoi zavedenija dekorirani so yvezdi na Gid Mi{len pa da gtreba da gi barate zaradi finite specijaliteti. Najdobar e Lalezar, i se nao|a na Karac Yolu, kraj Marica a serviraat vo ubavo uredena i, najva`no, sen~esta gradina. Do kaj niv se odi so dolmu{ {to se zema kaj po{tata pa se vozi do "Karaaga~". Duri i da ste so sopstveno auto mo`e da platite dolar-dva da vi go poka`e dolmu{xijata patot. Mestoto e samo po sebe ubavo: ovde Tun~a se vleva vo Marica, vodite se mo}ni, livadite vo sve`ina, senki, golema ~aj-gradina, prostor za piknikuvawe. Super za osve`uvawe so dremka ako patuvate so avtomobil.
Ovde{nata gradska bolnica, Edirne Devlet Hastanesi, tel. (284) 225.4603 se nao|a na Talatpasa Çaddesi, blizu do bugarskiot konzulat, ba{ na pat za Istanbul.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
