Spored legendite Efes go osnovale Jonijcite koga se istovarile ovde predvodeni od Androcles nekade vo XII ili XI vek pr.n.e.

Mitot ka`uva deka tie ne trgnale na bavtana: nim mudrecite, na poa|awe od Grcija, im rekle deka riba i diva sviwa }e im ja poka`at lokacijata kade }e treba da ja podignat svojata nova naselba. Legendata veli deka nabrgu po istovaruvaweto na nepoznatiot breg Androkles eden den po{ol po riba. Fatil edna, golemo par~e, i sakal sam da si ja prigotvi za ru~ek. Ja frlil na `arot ama taa, koj nema, ripnala kolku {to mo`ela i se plesnala vo nekoja bliska grmu{ka. Androkle po nea. Od grmu{kata skoknala diva sviwa i xade vo {umata. Liderot na Jonijcite ja batalil ribata i trk po vepri{teto koe, jasno, go stasal i go ubil ama i se setil na mudrecite. ^asum naredil na toa mesto da se kopaat temelite na prvata naselba na Jonijcite na po~vata na Mala Azija. Taka po skaznata. Vistinata, znaete ve}e, e poinakva.

Efes bil naseleno i `ivo mesto mnogu pred da dojdat Jonijcite. Toj prvo bil karijski, a potoa lidijski grad. Samiot Androkle zaginal vo `estok sudir so Karijcite, mnogu borbeno pleme koe za svoja vrhovna bo`ica ja imalo Cybele koja nekoi ja vikaat Kibele ama jas Sibele. Taa, Sibele, ne samo {to gi rodila site bogovi tuku nejzin plod e i samata zemja, po~vata na Azija. Jonijcite svojata Artemida, devicatabo`ica na lovot, za{titni~kata na `enite i na ra|aweto brzo ja iskombinirale so likot na Cybele. Imeto evropsko, a sodr`inata aziska. Toa se poznava i od goliot koren na imeto na Artemida. Samiot zbor "artems" e od anadolski izvor i zna~i "negibnat", "nerasipan", "devstven". Taka, ovde, tie dvete, Sibele i Artemida, zapo~nale ubav so`ivot pa toa napati zbunuva vo raspoznavaweto koja e koja. Ovde na mnogu mesta }e vidite Artemida pretstavena kako `ena so edno dvaesetina dojki rasporedeni od grloto pa do stomakot, kako vinduzi. Ni{to seksualno. Dve~ki se taman, no toa za prostosmrtniot svet, kako nas. Mo`e i na Sibela i bile samo kako univerzalen simbol na plodnosta, a ne za seks. Ovde celi 120 dolgi godini bil graden i hramot Artemision so 127 stolbovi i kolosalni proporcii: 120 na 60 metri, a viso~ina od 25 metri. Bil ~etiripati pogolem od atinskiot Partenon. (Pove}e za Artemisionot }e najdete vo poglavjeto za Sel~uk).

Efes bil zna~aen trgovski i religiozen centar koga Aleksandar do{ol tuka vo 4vek pr.n.e. Zaradi blizinata na zlatnite trezori na lidijskoto kralstvo i prilivot na razni dragocenosti od Persija, Efes bil papok na sekakvi biznisi. General Lizimah bil prakti~en ~ovek i vedna{ go is~istil dopolu zatrupanoto pristani{te od nanosot na rekata Cayster, go opkru`il gradot so yidini visoki nekoi 10 metri, a potoa izgradil golem stadium, amfiteatar i gimnazium. Tolku mnogu zlato - {to ovde go isturale Lizimah, Krez, Tiberie, Klaudie, Neron i Hadrijan - si go storilo svoeto. Efes stanal magnet za sekakov svet.

Na po~etokot na prviot vek pr.n.e. gradot broel impresivni 500.000 `iteli i negovoto gradsko sobranie, kako da re~eme ona {to go dr`e{e Risto Penov, se mislelo dovolno golemo za da bide ramnova`no so kineskata ili celata rimska imperija. Vo prviot vek tuka }e `iveat sveta Majka Bo`ja, sveti Pavle koj propovedal vo najgolemiot klasi~en amfiteatar, i Sveti Jovan Evangelistot, koj pokraj toa {to se gri`el za majkata na Isusa, ovde ja napi{al i svojata verzija na Evangelieto. O~igledno pojak sostav od koj sakate svetski crkoven sobir na iljada teolozi, kardinali, ili patrijarsi. Me|utoa Efes, verojatno zaradi op{tora{irenata filozofija za pribirawe se pogolem profit (nekoi toa go vikaat al~nost) po~nal da opa|a. Malku koj se gri`el za nevnosni, dolgoro~ni investicii. Pristani{teto tolku oplit~ilo zaradi postojaniot peso~en nanos (go nemalo ve}e Lizimah da go ~isti) {to stanalo prakti~no neupotreblivo. Moreto se oddale~ilo skoro pet kilometri od efeskoto pristani{te. Taka, dojdenite po brz profit po~nale da se selat od lokacijata odredena malku od instiktot na veparot i malku od Androklevata alavost.

ARHEOLO[KI PRIDRU@NIK e sekoga{ po`elna kompanija ako ~ovek mo`e so nego da komunicira. So takov, vo pet{est ~asovna pro{etka niz dene{en Efes dnevno minuvaat po pet{est iljadi lu|e, ako ne i pove}e. Bez nekakov vodi~ nema ba{ mnogu smisla da se talka, edno 45 kilometri mar{ruta, niz ovoj mrtov grad.

Nota Bene. Vleznicata za iskopinite ~ini blizu dolar. Treba da se vodi smetka deka niz nao|ali{teto nema kiosci so hrana ili kakvo i da e drugo osve`uvawe, a {etaweto sami }e go napravite (slika ovdeslika onde) da potrae i bez da se iska~ite do najvisokiot red na amfiteatarot ({to }e bide grev sprema vas samite). Iljadnici si nosat termosi i sendvi~i. U{te pred glavnite vlezni porti, levo od kade {to se odi kon iskopinite, se gleda gradbata na Gimnasiumot na Vedius. Zad nego se nao|aat ostatoci od eden impozanten objekt so dimenzii 230h30h30 metri {to se protega dol` podno`jeto na ridot Pion. Toa e pro~ueniot Stadium.

Gledajki kon zapad, kon desnata strana od prijatno sen~estiot pat {to vodi niz edna borova {umi~ka, se gledaat delovi na dve skromni gradbi. Toa e kompleksot na crkvata na Sveta Bogorodica, na rabot na Sel~uk. Naokolu mnogubo`e~ki anti~ki Efes, pred o~i skromnite grobovi na majkata Isusova i sv. Jovan Evangelistot i seto toa gri`livo so~uvano vo muslimanska Turcija. Do niv se doa|a po pravlivi pateki vedna{ desno pokraj vlezot i treba malku da se pe{a~i za da se dojde do nekoe vozv{i{enie od koe se otvora pogled na golemiot prostor. Kompleksot na crkvite nekoga{ se koristel kako sarafski prostor i bazar. Tuka golemi masovni misi vo slava na sv.Bogorodica odr`ale papite Pavle VI vo 1967 i JovanPavle II, vo 1980 godina.

Odovde, svrtuvajki direktno kon jug se izleguva na poznatata Avenija na Arkadie, elegantna poplo~ena so mermer i obrabena so oznaki soobra}ajnica. Desno, kon zapad, avenijata prodol`uva kon nekoga{noto pristani{te. Sprotivnata nasoka na avenijata izleguva pokraj ogromniot amfiteatar. [iroka 11, a dolga 530 metri, ova definitivno bila ako ne edinstvena toga{ sigurno najimpresivna, osvetlena ulica na svoeto vreme. Od dvete stra-ni imalo butici i so mermer pokrieni trotoari, pa mu{teriite leto ne se pe~ele na sonce kako kaj nas vo Skopje dodeka gledaat po vitrinite od stara `elezni~ka stanica do plo{tad. Trotoari-te, dolu mermer gore mermer, bile zasvodeni so pet metri {iro-ki nastre{nici.

Ona {to denes se gleda od amfiteatarot e mnogu impozantno no toa sepak e samo rimska nadgradba vrz helenisti~kata osnova. Graden celi 60 godini ova e mislam najgolemiot klasi~en teatar na planetava. Prima 25.000 gleda~i. Tetarot po~nal da go gradi Klaudie (onoj Claudius {to pelte~el, od nam poznatata tv-serija Jas, Klaudie) koj vladeel me|u 34 i 41 g. . Na nego se nadovrzale Neron, 54- 68 godina, pa mnogu potoa Septimus Severus 193-211. Amfiteatarot ima tri kavei, sekoja od po 22 reda i sekoja prese-~ena so po 12 redovi skali. Skenata bila postavena na viso~ina od 18 metri, imala tri kata, vnatre{nata fasada i bila bogato dekorirana a pred nea se nao|ala polukru`na orkestra za{tite-na so kanal. Carstvo za Unko.

Taa golema skena e najzna~ajniot rimski prilog na ovaa gradba i vistinsko zadovolstvo e koga ~ovek mo`e da go nabquduva Efes sednat na gornite redovi, kon zajdisonce. Ova ne e fantazija: tuka se odr`uvaat razni interes-ni spektakli i amfiteatarot se polni do posledno mesto so gosti od Turcija i od celiot svet. Ponekoga{ i mornaricata e tuka da pomogne. Admiralite toa go pravat - malku da gi obrazu-vaat pitomcite, malku da go popolnat prostorot i da go napravat ambientot poubav - pa na nekoi priredbi ispra}aat po bataljon-dva kadeti vo onie {ik paradni uniformi. Levo, vedna{ po izleguvaweto od amfiteatarot zapo~nuva Mermerniot pat {to vodi pokraj isto~nata strana na dorskata stoa pa se do Hadri-janovata porta. Ovde mo`e da se vidi konceptot na nekoga{niot gradski vodovod i kanalizacija. Tolku mnogu za taka malku higiena! Zad nea e agorata so dvokolonadna, dvokatna stoa.

Ju`no od nea se nao|a ako ne najubavata toga{ sigurno najpopu-larnata gradba na Efes. Taa e pro~uena od bezbroj filmovi, ilustracii i turisti~ki posteri: Bibliotekata na Celsus. Nejze, za smetka na Gaius Julius Aquila ja proektiral i izgradil rimskiot arhitekt Vitruvius. Ova e golema gradba: ima 60 na 16 metri i nekoga{ sodr`ela 12.000 rakopisi. Tuka stoi vo slava na Julius Celsus Polemaenus, guverner na cela Mala Azija, tatko na konzulot Aquila, i toa mo`e da se pro~ita u{te na vlezot. Vre`ano e vo kamenot u{te toga{ i na latinski i na gr~ki. Pod bibliotekata ima i kripta vo koja i denes po~iva Celsus, koj ostavil 25.000 denari (toga{ vo Efes toa bile golemi pari) za dokupuvawe knigi. Vo ni{ite na bibliotekata se nao|ale statuite na Odli-kite (Virtues), i toa na Areta (Dobrina), na Ennnoia (Misla), na Epistema (Znaewe) i na Sophia (Mudrost), a koi denes se nao|aat vo vienskiot Muzej na Efes. Restavracijata avstrijcite ja izvele tiptop, i toa {tedro go naplatile.

Koga }e se prodol`i po mermerniot pat {to blago sviva v levo, a i nekako strmo za ne~ii godini, pa zema da se izvi{uva kon jugo-istok, zapo~nuva, isto taka mermernata, Ulica na Kuretite. Tuka vedna{ na levo ima eden pasa` {to vodi do javnite higienski prostorii, mala prikazna za sebe.

Kuretite (Curetes) bile mom~iwa koi i ovozmo`ile na bo`icata Leto da se porodi ovde. Tie so silno treskawe na svoite me~evi po {titovite ja otka`ale Hera natamu da ja progonuva nesre}nata Leto koja bila bremena od neverniot Zevs so bliznacite Apolon i Artemida. Hera, kako zakonska sopruga na Zevs, imala niet da gi ubie site trojca, ama ete mom~acite ja spre~ile vo toa. Od druga strana pak, Kuretite ne bi rizikuvale tolku da ja navle~at omrazata na Hera ako samiot Zevs ne im bil ne{to bor~lija. Tie toj trik so pekolnoto treskawe na me~ovite i {titovite go izvele i porano, koga Hronos, tatkoto na Zevs, po{ol da go bara sin~eto za da go ubie u{te pelena~e. Od niv Hronos ne mo`el da go ~ue vreskaweto na bebeto Zevs pa taka kurtulilo, a potoa na vrvot na Olimp. Spored Homer samata Artemida e rodena ba{ tuka vo {umi~kata Ortigija (na gr~ki potpolo{ka) koja sega se vika Bulbul Dagi, da re~eme Slavej Planina.

Nazad na ulicata na Kuretite. Na desnata strana se gleda Hadrijanovata porta, potoa edna fontana pa eden osmoagolen grob, kaj krstopatot so edna napre~na uli~ka kaj koja, dolu vo izli`aniot mermer, ima izdlaben znak. Se gleda edno levo stapalo i lik na devojka. So drugi zborovi patokaz: Levo ima kupleraj! Zgradata, za koja velime deka e bordel, ima mnogu, i site do edna mali, kelii. So ogled deka toga{ tuka nemalo apsaani, samo za edna rabota mo`elo da slu`at tie tolkuckavi sobi~iwa. Vo eden bunar, tuka do bordelot, pronajdena e onaa statua {to go prika`uva Priapus (sega vo Efeskiot muzej vo Sel~uk) so toa penisot na negovite sni{ta. Od drugata strana na ulicata javen toalet. Sega vo nego vleguvaat i sednuvaat site, prikladna lokacija za odmor, so postojano proto~na voda. Funkcionira i denes ama kako atrakcija i slu`i za slikawe.

Potoa zapo~nuva ra{etuvawe, ako ve interesira, niz eden ogromen grad, so zgradi na javnata vlast, so banki, so gradska ku}a, palati i vili, fontani, spomenici, u{te bawi. Interesno i mnogu impresivno.

Toj jonski religiozen i trgovski centar, denes e verojatno najposeten anti~ki grad od site osven Rim i mo`ebi Atina. Efes bil sosema aktiven i `iv se tamu do sedmiot vek na na{ava era. I onie koi ne davaat pet pari za takvi stari, anti~ki gradovi, so ovoj ostanuvaat bezmerno impresionirani. Efes e na 68 km od Izmir, 19 km od Ku{adasi, fino mesto popularno kaj nas.


SEL^UK

Bi rekol deka Efes i Sel~uk se nerazdelni poimi. So svoite 1415 iljadi `iteli Sel~uk, na odvaj 45 km od Efes, sigurno zaslu`uva barem edno celo pretpladne. Vo centarot ima senovit spokoen park na ~ija edna strana e Arheolo{kiot muzej. Ovde vremeto leta. Ne e toa samo zaradi muzejot ~ija poseta e zadol`itelna. Ovde se nao|a ku}ata vo koja Sv. Bogorodica gi minuvala denovite pokraj drugarite na sina si. Tuka e i bazilikata na Sv. Jovan koj ja ~uval Marija do kraj. Sel~uk e interesen.

Majka Bo`ja gi pominala svoite posledni godini ovde, vo ovoj ambient. Tuka Sv.Jovan i ja zakopal. Ne se znaelo kade e nejzini-ot grob se dodeka edna invalidizirana germanska kalugerka, Christina von Emmerich (1774-1824) koja ne stanala od postela i nikoga{ ne bila nadvor od Germanija,ne objavila deka na son i se poka`alo mestoto kade e zakopana Bogorodica. Lazaristite od Efes, sledejki gi detalnite opisi na mestoto, vo 1891 godina gi na{le bazilikata i grobot. Patem, na Tretiot vselenski sobor vo Efes vo 431 godina Marija bila proglasena za theotokos (Majka Bo`ja) a popot Nestorius, koj toa go osporuval, za "vtor Juda" i na lice mesto ekskomuniciran. Otkako papite Pavle VI i Jovan-Pavle Vtori dojdoa na poklonenie vo malata skromna ku}a, mestoto stana cel na ildanici drugi katadnevni poklonenija.

Edna od prvite raboti {to }e gi zabele`ite ovde se brojnite znaci kon bazilikata na Sv. Jovan. Vedna{ }e vi bide jasno s¢, osobeno ako ste Francuz. Na pove}eto ubavo pi{uva St. Jean. Se smeta deka sveti Jovan do{ol vo Efes vo mnogu poodminati godini i deka tuka go napi{al svoeto Poslanie. Justinijan go prifatil grobot na Jovan vo Sel~uk kako avtenti~en, pa vrz nego, tamu vo 6-ot vek, podignal mnogu ubava bazilika. Taa stradala vo zemjotres i apa{i{ta go raznele grade`niot materijal pa do pred sto godini tuka imalo samo kup {ut. Sega{nava gradba e samo uspe{na rekonstrukcija na originalnata bazilika. Od vozvi{enieto {to go vikaat Ayasoluk i na ~ij najvisok del se nao|a tvrdina, se otvora preubav pogled na plodnata ramnica koja nekoga{ bila branovit Egej. Nanosite od visokite planini bile takvi {to go potisnale moreto i so toa go zadu{ile sam Efes. Na rit~eto se nao|a Isa Bey Camii koja vo post-selxu~ki stil 1307 godina ja podignal emirot od Ajdin.

Jugozapadno od bazilikata se nao|a Artemision, edno od sedumte svetski ~uda, od koj nema mnogu ostanato. Pri~ina za toa e po`arot {to go podmetnal eden nekadarnik (}e go imenuvame Tratheros makar {to se vika poinaku) koj so toa sakal da vleze vo istorijata i imeto da mu se spomenuva dodeka postoi ~ove{tvoto. Aha, da se znae: obraboteniot mermer od Artemisionot go raznele hristijanite za gradewe svoi hramovi. Toa e gore-dolu s¢.

Vo prvata nedela na maj mestencevo se transformira. Ova stanuva sobirali{te za nad 250.000 lu|e od cela Turcija i od stranstvo zatoa {to vo neverojatno impozantniot ambient na ogromniot amfiteatar vo soseden Efes zapo~nuva nivnata verzija na Majski operski ve~eri.

Kon sredinata pak na januari ovde se odr`uvaat borbi, velam borbi a ne trki, na kamili. Ima borbi so petli, so bikovi, i so sekakvi drugi `ivotni pa eve i so kamili. Se kasaat so golemite `olti zabi, se turkaat, se gazat, rikaat, i se e nekako nestvarno.

Ova, vsu{nost, se borbi na ma`jacite za `enka.Tie site se od vkrstenata rasa "tulu". Kamilata e mnogu skapa ako se koristi za trki, a ovaa sorta mora da e pove}e od toa. Pred borbite ima parada na "tulu" ma`jaci koi se dekorirani "ala turka", ama pove}e "ala arabika" pa ova e mesto i vreme za qubiteli na ubavata fotografija. Tuka najdovme eden Tur~in od Radovi{ dojden ovde na gosti kaj ~i~ka si, pa toj, ~erpejki ja moja Mare ~aj, ni go raska`a sevo ova za kamilite, za{to ~ovekot gi gledal borbite.

SMESTUVAWE I ISHRANA
Turistite koi doa|aat na izlet vo Efes obi~no si odat na siesta nazad vo Ku{adasi. Onie koi se vdlabo~uvaat vo istra`uvaweto na okolinata preferiraat da ostanat ovde zatoa {to Sel~uk e samo 9 km od moreto, a ima i dovolno hotel~iwa za onie koi sakaat da bidat na spokoj zaradi poseriozni studii. Od niv prv na listata go staviv Tusan Efes Moteli, na Efes Yolu 38, tel. 5451, kade dvokrevetna e okolu $40, no vo sezonata mo`e da nalaga polupansion za nekoi $40 po ~ovek. Motelot se nao|a na izlezot od glavniot pat kon znamenitostite. Na 20 minuti pro{etka do niv e Pension Baykal, kaj muzejot, koj e dobar. Sli~ni se Pansyon Akbulit, Pension Ciftci, Pension Mangi, vedna{ zad muzejot vo tivka ulica so dvorovi polni so trendafil, limoni, i jasmin, a so niv i Pansyon Uaroglu. Vo site niv s¢ e super sredeno, personalot e doma}inski i spokoen, se e ~isto, dvokrevetnite posledniot pat ~inea $8-$12, a gostite mo`at za tie pari i da si ispr`at omlet so ubavo sirewe ili da si svarat jagne{ka kapama, kako doma.

Hotel Aksoy na Ataturk Xade 17, me|u avtopatot i `elezni~kata stanica, napla}a $15-$20 za dvokrevetna. Kale Han e prijatno preno}i{te (Kaleati Sokak, tel.5451.154) samo {to se nao|a do Shell benzinskata pumpa, vo renovirana zgrada. Sobite se $20-$30. Artemis Oteli e kaj `elezni~kata stanica i najevtin od site: dvokrevetnata e okolu $15-$20 dodeka takva vo Katibim Oteli, ovie imaat i bazen, {to e zgoda, ~ini $35 na no}.

Ovde go imaat pro~ueniot selxu~ki jogurt, na{e vistinsko ov~o kiselo mleko {to e melem za du{a so ubavo par~e bogat, mrsen burek. Na pove}e mesta slu`at i kop{i{, eden vid kombiniran {i{}ebap ili na ve}e rasprostranetiot srpskoskopski dijalekt: ra`wi~. Bostanot e tret adut na Selxuk. No, mene ovde najmnogu mi se dopa|a adana-}ebap: dobro e zamesen, so dovolno matarka da bide mirizliv, so~en e i lut za merak. Vo edna ubava bav~a kar{i pazarot dobra hrana podgotvuva Villa Restaurant. Porcija jadewe be{e okolu $5 so pijalak. Na glavnata ulica e Hitit Restaurant a okolu Saat Kulata se site saglam pide~ii.

Vedna{ pokraj ku}ata na Deva Marija ima edno fino mesto, Meryemana, (toa mu zna~i Bogorodica) kade znaat da go naplatat komforot {to go davaat. Dol` Cangiz Topal Caddesi ima cela veriga restorani, a od site niv mo`ebi najdobri se Girne Kofteçisi, Uygur, Tan Kebapçi, Lezzet Lokantasi i Yildiz Restauran. Posledniot ima i mala bav~a so senka pa zaradi taa ladovinka pobeduva vo fotofini{ za{to nasekade niz Selxuk hranata e okolu $4 $5 za porcija, bez pija~ka jasno, ama bez senka.