START - DOMA - Home




OFICIJALNA PROGRAMA

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

FETIJE - PINARA - SIDIMA - LETUN - SAKLIKENTSKATA KLISURA - KSANTUS - PATARA

Maloto grat~e Fethiye (26.000 `iteli) e izgradeno vrz temelite na nekoga{en Telmessos. Na liciski jazik "telmessos" zna~i "zemja na svetlinata" i bil najgolemo pristani{te, ubavo za{titeno so 12 mali ostrovi, kako da se duzina nepotoplivi od branbeni la|i. Deneska pak, Fetije ima nekoj mudar gradski sovet, koj so godini umno go polzuva sevkupnoto istorisko nasledstvo umereno oblagoroduvajki go so nekakov mini - dozator na sovremeni udop stva. Setoa toa pravi iljadnici turisti da si zaminuvaat odovde so ~uvstvo deka sekoj od niv poedine~no, sam i za prvpat otkril nekakov nepoznat del na Turcija. Ovde naprosto ne se zabele`u va deka vo 1958 godina, pet godini pred skopskata nesre}a. gra dov bil sramnet od katastrofalen zemjotres. Ne se zabele`uva ni toa deka me|u desetinata so~uvani gradbi pove}eto bile licijski grobnici po koi Fetije i e pro~uen.

Ova e prijatno mesto. Promenadite se na~i~kani so neguvani palmi koi se kadekade porazli~na pojava od zapu{tena ili ne neguvana palma. Parkot e kako potstri`en na berber. Hotelite se novi. Bez ogled, koga i zo{to ve donel patot do Fetije, niko ga{, ama nikoga{ ne propu{tajte da se pro{etate, so avtomobil ili so ~amec, do nacionalniot park Olu Deniz. Ako toa voop{to e vozmo`no sekoj ~ovek koj vo celiot `ivot zaslu`il dva dena odmor a ne gi iskoristil i se na{ol ovde neka si gi zeme. Olu Deniz e raj na zemjata.

SMESTUVAWE I ISHRANA vo Fetije kako i re~isi nasekade smestuvaweto se sreduva najdobro so pomo{ na lu|eto od Fethiye Turizm Dernegi, lokalno turisti~ko biro, koe ovde se nao|a na pristani{teto, do hotelot Dedeoglu na krajot na Ataturk Caddesi. Za prestoj od tri~etiri ve~eri najprepora~livi se malite hoteli dol` lagunata Olu Deniz. Ovde tolku brgu se razviva turizmot {to e lesno mo`no i ovoj raj da se zamati, no obid da se preno}eva ovde sekako treba da se napravi. Vo samiot grad pak e najprivle~en Hotel Lykia koj ima gradina, sobite gledaat na more, se nao|a pokraj marinata, dvokrevetnite ~inat okolu $25. Sli~no e i so Dedeoglu. Na Valis Yolu pla`ata, nekoi 4 km od centarot, e mnogu ujutniot Hotel Akkent kade dvokrevetnata ~ini okolu $12 na no}. Pansioni ima dosta, no samo ponovite imaat komfor sli~en na spomenatite hoteli. Sepak nikomu ne bi prepora~al da se smestuva kade i da e dodeka ne se pro{eta po Olu Deniz. Tamu Motel Meri ima raseano pove}e bungalovi po ostrovite {to se mali cvetni i ovo{ni fini gradini. Vo niv dvokrevetna so tu{ i WC e me|u $25 i $30. Na pla`ata ima u{te nekolku drugi moteli i hotel~iwa i site imaat restorani.

Od Fetije, me|utoa, mo`e da se napravi i ednodneven izlet {to go vikaat Oniki Adalar Turu so kapewe po onie 12 ostrovca i piknik na najgolemiot Sovalye Adasi za $10 po ~ovek. Ova e takvo mesto {to prosto krcka so hoteli. I da saka{ ne mo`e{ site vo razumno vreme da gi obikoli{, nitu da vleze{ vo po edna soba, da porazgovara{. No zatoa nivnata asocijacija ima dolga lista hoteli so korektni opisi na sodr`inite {to gi nudat. I site podolu navedeni, samo kako primer i samo za ovaa prilika, gi prodavaat svoite legla na respektirani agencii niz Zapadna Evropa. Poentata e vo toa da bidete spokojni deka tuka mesto sekoga{ }e se najde. Ova e naprosto raj za odmor a {to sepak pred vas se samo 25% od hotelite vo i okolu Fetije. Koga bi trebalo sekoj hotel da se opi{e ili da ima barem fotos kako marki~ka, toga{ bi moralo da mu se posveti na vakviov izbor 10 stranici
.
Alper Hotel, Ovacik Mah. Oludeniz, faks: (252) 616 80 37; Angora Apartman Hotel, 1.Karagozler Ustu, faks: (252) 614 6189; Aries Hotel, Calis, tel. (252) 613 1200; Artemisia Holiday Resort, Ovacik, Email: artemisia@artemisiaclub.com.tr.; Asgul Motel, Oludeniz tel.(252)617 00 94; Green Anatolia Club & Hotel, Babadag Yolu Oludeniz, faks (252) 616.7431; Green Ese Hotel, Hisaronu Kuyu, faks (252) 616. 7038; Harman Hotel, Foca Mah.Meltem Sok.66, Calis faks (252) 613. 3684; Hotel Hobbs 1.Karagozler Genulik Yolu tel. (252)612 36 39, faks: 612. 36 47; Labranda Apartment' s Otel, Cumhuriyet Mah.Yali Sok. 5/A tel. (252)614 35 00, faks 612.0084; Hotel Lagoon, Hisaronu Kuyu Oludeniz tel. (252) 616 69 34, faks: 616.69 33; Hotel Leda, Ovacik tel: (252)616 67 60, faks: 616 62 53; Hotel Letoon, Ualis Plaji,tel. 622.0000, faks:622.1116; Hotel & Club Letoonia, Pacariz Burnu tel. (252)614 49 66, faks: 614.44 22; Majestic Hotel, Oludeniz, tel. (252) 6170.208, e-mail: majestic@onlinegroup.net; Malhun Otel, Ualis Plaji tel. (252) 622.1124, faks 622.1126; Hotel Manzara, Oludeniz tel. (252)617.0207, faks 617. 0049; Otel Mara, Kral Cad.Yali Sok.2 faks (252)614.8039; Marcan Hotel, Hisaronu Oludeniz fah: (252)60 32 91; Bahar Hotel, Calis Plaji, faks: (252) 613. 1698; Belcekiz Hotel, Oludeniz faks (252)617.0372.

Zna~i, hoteli kako pleva. Site se mnogu prijatni i mnogu evtini. Sega restoranite: treba da vnimavate koga se nara~uva hrana. Gledajte {to dobivate. Ovie doma}ini se takvi {to sakaat da naserviraat pove}e od nara~anoto. Toa ne doa|a badijala. Ako vidite ne{to ekstra, slobodno pra{ajte: Bedava mi? (zna~i: Ba-dijala li e?) Ako c'cne so jazikot namesto "jok", }e mu ja vratite celata nara~ka. Toga{ mo`e i da izleze bedava. Ako ne go vrati-te nenara~anoto, ne }e bide gratis ako ne re~e "bedava"! Po cel svet morskite specijaliteti se skapi. Razberite se za cenata.

PINARA
Mestovo e na okolu 45 km jugoisto~no od Fetije, na patot za Kemer, i e interesno arheolo{ko nao|ali{te. Bez sopstven prevoz tamu se doa|a tolku te{ko {to nema smisla da se trudite. Ako ste so svoj avtomobil ubavo e da se vidi. Licija imala dva Kemera, ovoj zapadniot i onoj, potamu, isto~niot i pogolemiot, denes zna~aen turisti~ki centar. Samata Pinara e romanti~no mesto: amfiteatar, rimski odeon, grobnici po stenite.

SIDIMA (Sidyma),
koja e pobogata so arheolo{ki vrednosti od Pinara, se nao|a edno 15 km ju`no od avtopatot, okolu desetina kilometri po otklonuvaweto za Pinara.

LETUN (Letoon),
federalnoto svetili{te na Licija se nao|a mal-ku potamu, 45 km ju`no od magistralniot pat. Toa bilo sveto mes-to koe im pripa|alo na site ~lenki na federacijata i preku koe formalno se izrazuval nivniot etni~ko-religiozen sojuz. Letun ednovremeno bil i sedi{te na federalniot trezor. Ideologija i pari, vedna{ zvu~i postabilno, neli? Samoto ime, od druga stra-na, ka`uva deka mestoto }e ima ne{to so bo`icata Leto, onaa {to se qubuvala so Zevs, majkata na Apolon i Artemida. Mitot veli deka kazneta od Hera da odi od zemja vo zemja bez nikade da najde spokoj, kutrata Leto, majka na bliznacite, najdolgo se zadr-`ala vo Licija, stanala nacionalno bo`estvo pa federaci-jata go podignala ovoj religiozen kompleks so tri hrama, po eden za majkata, bratot i sestrata. Sega izvorot na bo`icata e razlien i po nego plivaat {atki, `elki i `abi.

TLOS, nekoga{na Tlava, isto e na ovoj pat iako do nego treba relativno malo otklonuvawe. Nekoga{, toa e vtoriot vek pr.n.e., Tlos bil me|u najva`nite gradovi na liciskata konfederacija naselen s¢ do 19 vek koga bil zimsko upori{te na turskite pira-ti, posebno na izvesen Kanli Ali Agi, koj izgradil i krepost ~ii ostatoci u{te se gledaat. Pozna~ajni od niv se stariot amfite-atar, kapali{tata, i stadiumot. Kar{i vlezot ima mal restorant so lokalni specijaliteti.

SAKLIKENTSKATA KLISURA,
nekoi 12 km po otklonot za Tlos, e interesen priroden fenomen i vo letnite pladniwa mo`e da bide spasuva~ka i isceluva~ka oaza za sekoja `iva du{a {to ne patuva vo dobro klimatizirano vozilo. (Da go pra{avte in`.arh. Mirko Georgiev, onoj so pette medali od a{ikuva~ki olimpijadi, }e vi re~e{e deka "oaza" ovde ne e upotrebena vo smisol na mesto so tri palmi i izvor~e vo Sahara, tuku kako zasen~ena so {iroko-kro{ni drvja dolina na reakata Oaz kaj Pariz). Stenite na klisu-rata, dolga blizu 17 kilometri, se tolku pravi i tesni {to se veli deka tuka sonceto NIKOGA[ ne ja dopira vodata. Vleguva-weto se napla}a $2. Vo klisurata, nad rekata, na drveni bo`em skeliwa, kako platformi, se gotvi sve`a pastrmka. Gostite u`i-vaat, vodata e mraz studena, priroden fri`ider. Turisti {lap- kaat po rekata. Interesno za fotografirawe, pastrmkata se servira re{ pr`ena i na skara. Mnogu osve`uva~ko iskustvo.

KSANTUS (Xanthus)
e eden od onie mrtvi kameni gradovi {to go teraat ~oveka da priznae deka kolku {to pove}e se vrtka niz niv tolku pointeresni mu stanuvaat. Ova e najstarata naselba na Li-cija, koja nekoga{ bila i nejzin glaven grad. Se nao|a kaj mestoto Kinik, vedna{ {tom }e se premine rekata Esen. Herodot pi{uva deka negovite `iteli mu dale `estok otpor na persiskiot gene-ral Harpagus vo vreme na Kiroviot pohod na Grcija. Koga sfatile deka }e bidat pobedeni, gi vnele site svoi `eni, decata, robjata i iznemo{tenite vo nekoja tvrdina i otkako se zakolnale deka }e se borat se do posledniot, ja zapalile od site strani so s¢ najmilite svoi vo nea. Za vreme na iskopuvawata na Ksantus e utvrdeno deka debel sloj pepel gi pokrival ostatocite od toj period. Ksantus, potoa, go obnovile 50 semejstva koi ne se nao|ale vo gradot za vreme na opsadata. Mestoto pak procutelo. No, tamu vo 42 god. pr.n.e., Brut, cezaroubiecot, go uni{til odno-vo. Po nastojuvawe na Mark Antonie i Vespazijan, }e bide povtor-no obnoveno. Ova bil `iv grad s¢ tamu do 12 vek, a sega e edno od najzna~ajnite ako ne i samoto najzna~ajno licisko arheolo{ko nao|ali{te. Super uredeno.

Makar {to najubavite reljefi, normalno, se odneseni vo Britan-skiot muzej, ovde se nao|aat izvonredni nadgrobni spomenici me-|u koi i Grobnicata na Harpiite. Toa e preubav monolit ~ij goren del e izkamenore`an so semejni likovi i sceni od dolniot svet. Imeto mu e nabedeno: onie krilatici {to gi prenesuvaat mrtvite du{i ne se harpii tuku kerii.

Spored Homer postoela samo edna harpija. Hesiodus pak zboruva za dve, a pove}e drugi avtori za tri harpii. Se vikale Ocypeta (mskavica) Celeno (mrakovija) i Aello (bura). Tie, spored klasi~-nata mitologija, bile grozni krilesti ~udovi{ta so glava (i gra-di) na starica, a krilja, perja, kanxi i klunovi na ptici. Perjata im bile neprobojni. Gi grabale smrtnicite i gi nosele vo podzem-niot svet. Bile }erki na Thaumas i Electra. I seto toa, vre`ano vo kamen pred mileniumi, se gleda tuka so likovite na smrtnici-te grabnati od harpiite. Ili keriite. Kako sakate, i taka me|u niv razlikata e mala.

Xadeto Fetie-Ka{ e krivuli~esto, povrzuva mnogu sela i se spu-{ta do nivite pa po nego se dvi`i silna sporovozna agromehani-zacija. ^esto ima i stada ovci, kozi pa i grupi selani po drumot, i tie se obi~no vo kolona. Seto toa tera da se vozi pretpazlivo pa i voza~ot mo`e da u`iva migovi vo nekoi od pejsa`ite.

PATARA

Na patot od Ksantus za Ka{ ima samo u{te edno mesto koe ne mo`e da bide odminato vo vodi~ov a nekako veruvam nitu vo ~ie i da e fakti~ko patuvawe niz ovie krai{ta. Se vika Patara. Toa e rodno mesto na sv. Nikola, Dedo Mraz. Radost na site. Svetec-za{titnik na Majka Rusija. Svetec-za{titnik na site deca,na devicite, na mornarite i na trgovcite (ako ne zabo{otuvaat so dava~kite sprema dr`avata). Se slavi na 18 i 19 dekemvri (na prviot den se prinesuva ve~era, na vtoriot den ru~ek, i na dvete trpezi dominiraat jadewa so riba) odnosno na 6 dekemvri kaj rimokatolicite i protestantite. Vo nekoi zemji praznikot e spoen so Bo`i}, denot na Hristovoto ra|awe. Od Vot do XV vek kradcite isto go smetale za svoj za{titnik.

Patara denes se prika`uva so edna 15-16 kilometri dolga i ~ista, pedesetina metri {iroka fino-peso~na pla`a. Sega ovde doa|aat mondenski grupi na specijalno podgotveni zabavi. Ovoj lokalitet e za{titen od divogradbi i napadi na pluknizalepi turisti~ki maheri. Seloto ne e.

Pokraj pla`ata ima arhai~en amfiteatar visok okolu 30 metra, me|utoa sepak go zasipuva pesok, ostatoci od hram, delovi od anti~ka bawa, licijski sarkofazi. Pesokot e kako `ar i nikako ne e za bosonogi kapa~i. Pla`ata se zatvora kon zajdisonce, zatoa {to tuka se gnezdat `elki koi izleguvaat nave~er. Vo seloto ima nekolku pansioni, me|utoa nema zo{to da se ostane ovde koga }e se zatvori pla`ata.

Na izleguvawe od Patara patot }e po~ne da se izvlekuva od poliwata i brgu da se iska~uva kon granitnite {picovi na planinskata veriga. Malku potoa pred o~i }e vi blesne ogromnoto sinilo na Mediteranot. Do`ivuvaweto e veli~estveno. Koga go minuvavme, patot be{e tolku nov {to li~e{e kako sve`a luta rana po ~istite suri karpi nesovladani so mileniumi. Nie dojdovme nad Ka{ koga ve}e po neboto se roeja yvezdi: doma}inite ni bea rezervirale hotel. Se pojavi polna mese~ina golema i bleskava kako sve`o kalaisana tepsija. Od viso~inata se gleda{e kako da e so niet da ostane tamu dolu vo zalivot na Ka{.

Daily newspaper in English woth all the info and features you need









СО СЕКОЈ
NIKON
СЕКОЈ МОЖЕ
ДА БИДЕ МАРКО



ТРЕБА САМО ОКО