START - DOMA - Home




OFICIJALNA PROGRAMA

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, ^anakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

Mar{ruta: Od Skopje preku Sofija 725 km., Od Gevgelija preku Aleksandropuli 555 km., Od Edrene preku Uzunkopru po E87 na jug do Kesan (111 km), a potoa preku Milli Park do Kavakoj (43 km) pa desno preku Gelibolu (Galipole) do Eceabat (79 km), kade so ferobot (sekoi 1015 minuti) se preminuva na aziskata strana direktno vo ^anakkale. Vkupno 230 km. Od Istanbul so feribot za Mudanja, od kade prvo do Karakabej (93 km), pa do Biga preku Bandirma (118 km) i preku Lapseki, dol` Dardanelite, po E90, do ^anakkale (95 km). Vkupnata dol`ina na ovaa trasa e okolu 315 km so 4 ~asa feribot.:

Koga cel na patuvaweto se Troja (Truva, Troy), Galipole (Gelibolu) ili Dardanelite (Canakkale Bogazici) toga{ pristani{noto, zemjodel sko i se pove}e turisti~ko mesto Canakkale (naselenie: 45.000, na na{inski: tvrdina nalik na kalenica) stanuva neodminliva krstosnica. Profesori i studenti po arheologija, istorija i arhitektura se naj~esti posetiteli na ovoj kraj. Kolku i da se zabele`livi i tie se samo del od golemata reka visoko{koluvani turisti {to nadoa|ajki te~e navamu. Ne veruvam deka na celata planeta postoi drugo par~e more i kopno koe vo potsvesta na zapadnoevropejcite e tolku romantizirano kako ova. Stotini iljadi lu|e ednostavno doa|aat da go vidat i ~ujat ona {to objektivno go nema: zvucite i nastanite na edno polumitolo{ko minato. Bez Troja i Helespont nema vistinski axilak do svetili{tata na evropskata civilizacija.

Nikade na drugo mesto, nitu na Gibraltar nitu na Skagerak, prirodata ne sozdala takva konfiguracija na terenot. Taa e takva {to od tuka, ve}e so mileniumi, dovolen e samo eden grst vojnici za da se kontrolira volku mnogu more i finansiska mo} {to obi~no se dvi`i po nego. Koga na takvo mesto }e se isprepletat nastani, herojstva, predavstva, itrini, gluposti, qubovi i omrazi na razni civilizacii vo tek na nekolku iljadi godini ete vi go Helespont! Vo ovie prostori mislata stanuva agresivna pa gi napa|a i mrzlivite. Uslovno ka`ano, ova e pratatkovina na site konflikti i po~etok na delbata na svetot na Istok i Zapad.

Imeto Helespont doa|a od mitolo{kata princeza Helle; (Hele) }erka na tesaliskiot kral Athamas;. Toj ja napudil `ena si Nephele; i ja zel princezata Ino; od Teba. Atamas imal i sin od Nefele, princ po ime Phryxus. Onaa Ino sakala da se kurtuli od princot za da mo`e nejziniot sin da stane kral pa uredila da mu ja simnat glavata na mom~enceto, no se zame{al Hermes i vo posleden ~as ispratil krilest zlatorun oven da gi ponese brat~eto i sestri~eto na sloboda. No Helle ne se dr`ela cvrsto za runoto, padnala od leta~kiot oven i se udavila, pa zatoa Hellespont (Helino More). Brat~eto se dr`elo cvrsto, pa zlatoruniot leta~ki oven go donel do Kolhida na Crnoto More. Tamu Phryxus im go zaklal ({to blagodarnost) ovenot kako `rtva na bogovite a zlatnoto runo mu go podaril na lokalniot kral Aeetes. Ovoj go zaka~il na drvo vrz vodata i uredil da go ~uva eden zmev koj nikoga{ ne spiel, se dodeka, znaeme, ne do{ol majstor Odisej so Argonautite da go grabne...

Drugoto ime, Dardaneli, doa|a od Dardanos, vtor kral na Troja, eden od mnogute iskopileni sinovi na Zevs. Jasno, so moreuzot e svrzana i storijata za Hero, sve{teni~ka vo hramot na Afrodita i mladiot Leander. Ovde kaj ^anakkale vo 480 godina pr.n.e. moreuzot go ima preminato armijata na Kserks (Xerxes) , no ne so pet milioni vojnici, kako {to pi{uva tatkoto na istorijata Herodot. Interesno e toa deka Kserksovite in`enerci, koristej}i mnogu brodovi optegnale siximipletenici od papirus i liko preku najtesniot premin, toa go pokrile so pratje i stebla. Izgradile lu|eto pontonski most. Prviot obid propadnal, Kserks vo svojata "varvarska arogancija" naredil da se kam{ikuva moreto, no vo vtoriot obid uspeal da ja prenese armijata, samo i samo da pretrpi straoten poraz kaj Platea. Okolu 150 godini potoa Aleksandar, vo obratna nasoka, tuka go ima preminato Helespont. Za nego ishodot na toj premin bil polo{ otkolku za Kserks: nazad ne se vratil `iv.

Kaj limanot, vo ramkite na tvrdinata Cimenlik Kalesi se nao|a interesen Askeri ve Deniz Muzesi; (Voeno-pomorski muzej, otvoren od 09:00 do 12:00 i od 13:30 do 17:00, vlez sloboden), vo koj mo`e da se stekne pretstava za celata Galipolska bitka bez da se ar~i vreme vo obikolka na vistinskiot teren {to se nao|a od drugata strana na vodata. Galipole i Verden se dvete golemi klanici od Prvata svetska vojna. Talkawe nadvor od muzejot ne e dozvoleno: toj se nao|a vo ramkite na aktivnata voena tvrdina (izgradena vo XV vek od Mehmet Osvojuva~ot) od koja i dendenes vojskata gi kontrolira Dardanelite. ^anakkale ima godi{en Festival od 10 do 18 avgust.

Na evropskiot breg, sproti ^anakkale se gleda tvrdinata Kilitbahir kalesi (Katanec na moreto) izgradena nekade 1350 godina so cel da se dr`i pomorska blokada na Konstantinopol. Tvrdinata ja odigrala svojata vistinski golema uloga blizu pet vekovi podocna, vo tekot na spomenatata Galipolska bitka. Nea ja ima koncipirano i inicirano Vinston ^er~il, toga{ prv lord na britanskiot admiralitet. Ideja mu bila so pomorski desant na zdru`enata anglofrancuska flota da go osvoi tesnecot vo 1915 godina, potoa da vleze vo Istanbul i da ostvari presudna kontrola na po{irokiot region. Toj obid mu propadnal vo mart, no zatoa vo april nalo`il avstraliskite, novozelandskite i britanskite trupi da izvr{at desant na Galipole a francuskite na ^anakkale. Od taa avantura }e proizleze `estoka devetmese~na rovovska bitka do istrebuvawe, koja }e zavr{i so te`ok poraz na sojuznicite. Denes na strminata kar{i ^anakkale se gleda so ogromni bukvi ispi{aniot po~eten stih na poetot Necmettin Halil Onan:

Dur yolcu! Bilmeden gelip bastag
in Bu toprak bir devrin battigi yerdir.
Egil de kulak ver, bu sessiz yigin
Bir vatan kalbinin attigi yerdir.

Prevodot, goredolu, glasi vaka:

Patniku zastani! Po~vata po koja gazi{
be{e svedok na krajot na edna era.
Po~uj! Vo ovoj tivok bair
^uka{e srceto na nacijata.

Galipolskata bitka (godi{no se komemorira vo tretata nedela na mart) vo site voeni u~ebnici e opi{ana na{iroko i taa e svedo{tvo na nepokoleblivata re{enost na turskata armija, so koja komanduval general Liman von Sanders, da ne se otstapi pred agresorot. Ovoj Germanec tolku mu veruval na eden potpolkovnik po ime Mustafa Kemal, {to mu pozvolil sam da ja organizira odbranata i da komanduva so sektorot na frontot soo~en direktno so sojuznicite. Potpolkovnikot, koj imal te`ok napad na malarija, herojski gi izdr`al site isku{enija, so trupite komanduval "na otvoreno", mu izleglo ime deka ne go bie kur{um, so svojata divizija uspeal da ja odr`i pozicijata nasproti uraganskite napadi na sojuznicite i go plenil voshitot na site pot~ineti, a mnogu brgu potoa i na celata nacija. Re~isi site negovi lu|e zaginale tuka. Brzo dobil ~in na general (pa{a). Zna~i: tuka po~nuva legendata za Mustafa Kemal Pa{a, popoznat kako Kemal Ataturk.

SMESTUVAWE I ISHRANA.

Hotelite ovde se za onie koi imaat nekoja debela pri~ina da ne preno}evaat nekade naokolu. Hotel Akol, na Kordon, tel. (286)217. 9456, faks 217.2897 nosi 4 yvezdi~ki, ~ist e, gleda na more, ima terasa i restoran so odli~na kujna, 136 sobi od koi dvokrevetnite ~inat $70. Sli~en, makar {to dvojno pomal, zgodno lociran do feribot preminot e Hotel Anafartalar na Iskele Mejdani, tel. (286) 217.4454, faks 217. 4457 ~ii dvokrevetni se $65. Mnogu popularen e Yellow Rose Pension tel. (286) 217.3343, ~ii ~isti sobi se obi~no polni so mladi evropjani, osobeno Germanci, a ~inat $10 za dvokrevetna. Dokolku odberete koj i da e pansion mo`ebi }e posakate i da vlezete vo nekoj amam. Pametno e da se pro{etate do Buyuk Hamam, toj e kar{i Kur{unlu xamijata ili pak do Tarihi Yali Hamami na prometnata ^arsi Xadesi. Vlezete.

Ovde ima mnogu kafeani so dobar zalak. Od niv, zaradi vidikot i evtinoto pivo, predimstvo im davame na dva. Prviot e Australia New Zealand Restaurant, lociran ubavo, na Yali Caddesi 32 a pribira mlad svet, avtostoperi, motorxii, taka. Vtoriot se nao|a na Yalova Liman na Ahmet Pasa Caddesi, a glavna fora mu e toa {to pokraj dobrata hrana ima navistina nezaboraven vidik na morskiot tesnec so osvetlenite la|i {to se to~kaat od ednata do drugata strana.

Sepak ^anakkale e vsu{nost krstosnica na dva golemi avtopati: edniot E-90, drugiot E-87. Najgolemiot broj turisti se upateni kon arheolo{koto nao|ali{te na Troja, do kade vozat dolmu{i {to poa|aat od pazarot sekoi polovina ~as. Troja e samo 28 km ju`no od ^anakkale, na avtopatot E87 za Izmir. Abydos e odvaj 5 km na sever. Dardanos 12 km. na jug. Do Eceabat na evropskata strana se odi so avtobus ili dolmu{ koi so feriboti go krstosuvaat moreto od {est izutrina do polno}. Prevozot ~ini okolu $1. Do Eceabat se plovi okolu 30 minuti. Biletot za ~ovek so avtomobil e $0.20 ili okolu $5 za vozilo so ~etiri patnici. Avtobusi za Istanbul, Bursa, Ajvalik, Izmir ima mnogu ~esto, za Edrene pet, za Izmir ima mnogu ~esto, za Edrene pet, za Ankara eden dnevno. Site poa|aat od Demircioglu Caddesi.

Daily newspaper in English wIth all the info and features you need









SO SEKOJ
NIKON
SEKOJ MO@E
DA BIDE MARKO



ТРЕБА САМО ОКО