|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa,
Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija
REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos
REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
 Turskoto maalo, onaka kako {to go poznavaat na{ite narodi, e mal kvart poln so mali ku}arki, so niski mali penxer~iwa {to gledaat vo mali zmiulesti soka~iwa po koi igraat drebni, sitni de~iwa koi vrvulat od edno vo drugo malo kapixi~e. Se e nekako deminutivno. Mo`ebi zatoa, a mo`ebi i zaradi faktot deka mala Crna Gora, mala Srbija, mala Grcija i mala Bugarija, site so neutoliva`elba da stanat golemi, uspevale, so {tedra pomo{ na pogolemite hristijanski sili, da odnesat pobedi vo osloboditelnite vojni so ogromnata Otomanskata Imperija na{ite lu|e so tekot na stoletijata, a osobeno koga i male~ka Makedonija uspea barem 10 dena da dr`i Republika protiv onoj silen osmanliski asker, kako da imaat prifateno ~udna predrasuda deka toa tamu, kone~no, sepak e nekoja mala zemja.
Ama, jok bre brate. Jok.
Turcija e golema. Taa e kako devet [vajcarii. Nejziniot evropski del, Trakija, i nejziniot aziski del, Anadolija, se rasposlani na celi 779.452 kvadratni kilometri anti~ko-bibliski prostor so neverojatna fizi~ka ubavina i so nepovtorliv mitsko-civilizaciski naboj.
Turcija ima 212 kilometri suvozemna granica so Grcija, koja atiwanite ja ~uvaat hipohondri~no, potoa 269 so Bugarija, 331 so Irak, 454 so Iran, 610 so ona {to be{e Sovetski Sojuz i dolgi 877 kilometri so Sirija. Vkupno 2.778 kilometri samo suvozemni granici. Mo`e sami da si pravite esap kolku vojska treba za da se kontroliraat tie 24 ~asa na den. Dr`avava se prostira me|u 35-ot i 42-ot stepen severna geografska {iro~ina i 25-ot i 44-ot stepen isto~na dol`ina. Toa e od prilika 1.500 na 700 kilometri.
Ubava e kako {panska nevesta.
Turcija e zemja so morski breg kako rasko{na belgiska tantela. Dali saka{ zalivi, dali saka{ laguni, dali dolgi peso~ni pla`i ili mali kamenesti zalivi, grota, pristani{ta, ustija, moreuzi ili sosema nedostapni granitni karpi {to se izvi{uvaat od tirkizno-sinite denizli vodi. Nakuso, toa e razvien morski breg dolg celi 8.372 kilometri. Sosema normalno e deka dol` takov prostor ima bezbroj istoriski naselbi no i prekrasni mali i golemi gradovi, hotelsko-rekreativni centri i divini za se~ij vkus.
 Gokceada so 79 km2, pa Marmara so 47 km2, Bozceada so 36 km2, Uzunada so 25 km2, Avibey so 23 kvadratni kilometri.
I pokraj toa {to me|u predrasudite za Turcija se vbrojuva pretstavata za bezvodna pusto{ na anadolskoto plato, kopneniot del na Turcija sepak go prese~uvaat reki dolgi i do 1.355 kilometri, kako Kizilirmak (Crvena Reka), koja se vliva vo Crno More, ili Eufrat, koja samo na turska teritorija te~e 970 kilometri za da se izlee vo Indiskiot Okean. Sakarija, koja se vliva vo Crno More, te~e celi 824 kilometri. Inaku, ovaa zemja ima u{te pet reki Seyhan, Yesilirmak, Ceyhan i Gediz. sekoja so dol`ina od nad 400 kilometri.
 Van Golu vo isto~na Anadolija, me|u izvorite na Tigar i Eufrat. Toa im pravi na oblacite ogledalo so povr{ina od 3.763 km2,{to zna~i deka e goredolu tripati pogolemo od zbirnata povr{ina na site prirodni ezera vo biv{a Jugoslavija. Od drugite prirodni ezera samo 42 se pogolemi od 10 kvadratni kilometri. Najgolemite tri po Van se locirani ju`no od Ankara me|u Afion i Kajseri. Tuz Golu 1500 km2 kaj Nigde, Beysehir Golu kaj Konja 1121 km2, Egirdir Golu, kaj Isparta 468 km2, Izni~koto so 298 km2 i Kus Golu so 162 km2. Pokraj 300te ve{ta~ki ezera za vodosnabduvawe, navodnuvawe i energija, na Eufrat se formira najgolemoto na svetot Keban Golu. So povr{ina od 675 km2 i akumulacija od 30 milijardi m3 voda }e ja preporodi regijata okolu Elazig vo jugoisto~na Anadolija. Hirfanli Golu kaj Kir{ehir ima 263 km2, Suriyar Golu kaj Ankara e 84 km2, Seyhan Golu kaj Adana 68 km2.
Obrabena so moriwa od tri strani, na polovina rastojanie me|uSeverniot pol i Ekvatorot, Turcija e zemja ~ie plato pretstavuva kontinuitet na himalajskoalpskata veriga.
Prose~nata nadmorska viso~ina na toa plato iznesuva celi 1.132 metri. Odvaj 20% od povr{inata na Turcija e pod 500 metri nadmorsko nivo. Visokite planini dol` crnomorskiot breg na sever i mediteranskiot na jug se protegaat paralelno so dol`nata oska na zemjata. Golemite planini, kako Agri Dagi, pro~ueniot Ararat kade {to se istovarile yevgarite od Noevata arka po bibliskiot potop, se izvi{uvaat do 5.165 metri. Sufan ( Suphan)
e visok 4.434 metri, Kockar 3.932, Aladag 3.734 metri, dodeka Erciyes, na Uludag (Mt.Olimp, kaj Bursa) i Honaz se rasko{ni planini {to imaat nad 2.500 metri i site gri`livo i intenzivno se po{umuvaat.
FLORA I FAUNA
Dolgiot krajbre`en pojas na Turcija e celiot priroden potencijal na koj mo`e da se o~ekuva dosta razvien rastitelen svet.
Vo vnatre{nosta na zemjata, od zapad kon istok, osnoven hendikep za rastenijata e visokata suva grani~na linija. Po polite na re~nite bazeni sekako deka ima vegetacija: leskari i ogrevno drvo. No toa ne se {umi vo vistinska smisla na zborot. Tie otstapile mesto na drugi rastenija. Prirodata e taa koja na polovinata od celokupnata teritorija ne dozvoluva nitu pojava nitu odr`uvawe na bogati {umi. Koga na toa }e mu se dodade efektot na erozijata i ras~istuvaweto zaradi pasi{ta ili ogrev ete go objasnuvaweto za otsustvoto na {umi niz Anadolija.
Me|utoa, vnimanie, vnimanie: bez ogled na vekovnata deforestizacija, pojasot na turskiot mediteranski breg se u{te e daleku popo{umen od koja i da e druga zemja na Sredozemnoto More! Naj~esto se sre}ava ??"pinus brutia"??, pa eden drug bor so golemi {i{arki ~ija semka e slatka za jadewe kako le{nik. Maslinkata ovde e {iroko odoma}ena, viree do visinska linija od 700 a po zasolnatite mesta i do celi 1.000 metri.
Smokva, loza, limon, lajm, portokal i pamuk a se pove}e banana se del na vegetacijata na ju`niot breg.
Od druga strana, niz crnomorskata regija, koja ima podruga klima, se gleda sli~na flora kako niz Centralna Evropa. Ima bor, smreka, dab, omorika, topola, buka, breza, jasen. Raznobojni i mnogu bujni rododendroni vo izobilstvo a isto taka i lovor. Planta`i pod le{nik, mnogu smokva, portokal i maslinki, zaradi klimata, samo 200 metri nadmorska viso~ina.
Koga se zboruva pak za `ivotinskiot svet, treba da se ima predvid deka edno e raznoobraznosta na vidovite a ne{to sosema drugo nivniot kvantitet. i ma mongusi i bodlikavi prasiwa po {umite na Taurus a kamili nasekade. Ima i ~akali, lisici, volci, me~ki, elen, diva sviwa, ris, leopard, kozorog. [trkovi, sokoli, orli, jastrebi, prepelici, fazani, diva {atka i edna cela lista od 2030 preletni ili migracioni ptici.
Mnogu i razli~ni vidovi â??elki.
Vo moriwata delfin, tun, site krustacei, jagula, celiot arsenal riba {to ja znaeme, plus temnocrvenata papagalriba, edinstven tropski vid koj vo Sredozemjeto se mresti samo tuka.
No: vo Turcija nema{e lovostoj, do v~era {to se veli. Site vidovi mo`ea da se lovat vo tekot na cela godina. Od sekoga{. Dobro e {to ima zajak da se vidi. Sega Love~kiot sojuz ima nad 30 klubovi preku koi se dobivaat dozvoli za lov i strela{tvo.
Istanbul Avcilar ve Aticilar ihtiasi Kulubu na Siraselviler Caddesi
58/1 kaj Taksim e najpogoden za ovaa rabota. Lovot na {akal, hiena, ris i volk e otvoren cela godina. Postoi totalna zabrana za lov na lisica, gazela, divokoza, dabar, srna i muflon. Zabranet e lov na flamingo, ~apja, fazan i lebed. Ribolovni klubovi nema: fa}aj {to saka{ koga saka{.
Pastrmka najmnogu se lovi po brzacite na rekite niz crnomorskiot planinski venec .
Makar {to crnomorskiot i mediteranskiot breg go povrzuvaat {iroki i udobni pati{ta dolgi po okolu 1.000 kilometri, mnogu e pogre{no da se misli deka tie rastojanija mo`e da se sovladaat so malku ponaporno vozewe vo tek na eden den. Gustiot soobra}aj nasekade, svijocite i nagorninite po planinite, minuvaweto niz naseleni mesta, a da ne zboruvame za zdivosopira~ki vozbudlivite pejsa`i {to nenadejno mu eksplodiraat pred o~i na ~oveka nasekade kade {to minuva si go ~inat svoeto i patuvaweto obi~no se odol`uva poprili~no. Samozala`uvawe e da se planiraat pove}e od okolu 400 kilometri vozewe na eden zdiv.
Vpro~em, da se patuva vozej}i kako na reli e vistinski zlostor sprema sekoe ubavo pate{estvie.
 |
THE ROYAL ACADEMY LONDON
Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.
22 January do 12 April 2005
Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz
Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva
umetni~koto i kulturno blago na Turcite
od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii,
kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.
Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno
od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost
vo Istanbul, me|u koi golem broj
nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe
go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.
Vo petocite i sabotite nave~er
specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
(osven na12 mart 2005)
|
