|
START - DOMA - HOME

OFICIJALNA PROGRAMA ISTANBUL 2010
Voved - Intro,
Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik, Nikea,
Vo i okolu Bursa, Uludag,
Rajot na Pticite,
Dardanelite, ^anakkale,
Kutahija
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandria Troas,
Asos, Ajvalik,
Do Bergama - Pergamum,
Manisa,
Niz Izmir,
Efes i Selxuk,
Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Liciskiot breg i nasledstvo
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke,
Mersin,
Tarsus, Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija
REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara, Bogazkale,
Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Dijarbakir,
Malatja
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,


|
Pribli`no do pred nekoi 40 godini, se lizgaa pokraj na{ite mali mesta bleskavo ~istite, persiskomodri, zlatoispi{ani vagoni na pro~uenata Compagnie Internationale des WagonsLits et Grand Express Europeens, osnovana vo 1883 godina vo Pariz od izvesen belgiski biznismen po imeGeorges Nagelmakers. Vo niv, vozej}i se kon London ili Pariz odnosno kon Istanbul, postojano ima{e nekoi fini dami i gospoda koi vo racete dr`ea porcelanski filxani, verojatno so mirizliv angliski Erl Grej ~aj, i sekoga{, dodeka spokojno i nekako nezainteresirano gledaa po na{ite }erpi~-ku}arki niz prozorcite od vagonite {to gi nosea usvet, bea oble~eni kako za na va`en priem, a vo kosite bea kako {totuku da se izlezeni od frizer. Bea veseli i nedopirlivi.
^ini{ site do eden akteri anga`irani za snimawe na nekakov propaganden film za udopstvata {to gi nudi patuvaweto so `eleznica na trasata na Simplon-Orient Ekspresot. Mislam deka tie lu|e i toga{nite K-15 popusti za rabotni~kite masi (ereden i erdva) imaat mnogu pridoneseno balkanskite narodi da napravat dve gre{ki. Prvata be{e {to si voobrazija deka onakvata `eleznica e posleden prisuten izraz na kapitalizmot i deka treba da im bide vo taa izvedba dostapna samo na najvlijatelnite drugari vo vid na vagonsaloni, vagonrestorani, spalni koli i sini vozovi, a vo prva, vtora i treta klasa za ostanatite proleteri.
Koga pomladite crveni atamani nau~ija da {araat me|u komforot na slu`benite avion~iwa i }eifot na mercedesnite sprintuvawa so lumpuvawa po drumskite kebap~ilnici plus zapo~naa da igraat podbi{ega so starata garda deka nema poim so ekonomija i koristi salonvagon do Belgrad, iako toa be{e najevtino za dr`avnata blagajna, ne treba{e Hemingvej da se pra{uva komu yvoni yvonoto. Toa i odyvonuva{e na @eleznicata. Toa prv go vide {armantniot, damna po~inat Niko Tozija pa od generalen direktor zamina pretstavnik na J@ vo Atina, da zaboravi na se. Istoto, podocna, go napravi i Risto Petrovski, kogo slatkozborliviot Kostadin-Dinka Avram~ev so drugite gevgeliski koxaba{ii si go vika{e Ciganot, za{to be{e murgav. Risto, me|utoa, sosema ja zapusti @eleznicata.
^ovecite si gradea karieri, bea i vredni i sposobni i prakti~ni. Od taa kombinacija proizleze vtorata i fatalna gre{ka: tie najprofesionalnite i najkadarnite `elezni~ari zaklu~ija deka bez patronatot i prisutnosta na crvenite buxi nema nikoga{ da mo`at da gi imitiraat onie idili~ni sliki na bleskaviot Simplon Orient. I krenaa race. Namesto na Jasmin ili Hisen so kompanija da im priredat dolgonogi stjuardesi (kako po avionite, pa {to) tie postavija doverlivi pa zatoa nebri~eni {kembari da izigruvaat batler-Desmondi po toa vagonsalonite i spalnite. A koj saka takov da ti vleze vo kupe, pa ~aj li da ti donese, {to li da ti ponudi?
I taka, dodeka da re~e{ ajnc, `elezni~kite stanici stanaa ko~ini, vagonite {tali za stoka, vozniot park i {ini se raspar~a i tolku. Duri i tesnolinejkata za Ohrid besramno ja zapustija nekoi kusogledi nekadarnici. Ova nema mnogu vrska so Turcija (mala ima) no so `eleznicata i so romantikata na patuvaweto so voz ima golema. Zatoa }e re~am deka toa so ]iroto be{e prosto zlostorni~ki plan so mnogu {iroki implikacii. Mislam deka toa go izvedoa i {inite gi razmontiraa onie na koi im trebaa podobri rezultati od @elezarnicata pred nekoj partiski kongres, za mesto vo CeKa ili za podobro od toa. A kakvi ni se vozovite sega znaete poarno od mene pa nema da abam pove}e prostor za @eleznicata.
Za volja na vistinata, isto odamna i isto taka zna~ajno, na lo{o se izmenija rabotite i na anglofrancuskata strana. Transportot se demokratizira. Onie xixani vagoni sega gi ~uvaat po depoata zaedno so mo}nite parni lokomotivi i gi vadat samo za specijalni oginskapi turi na relacija London-Venecija. Bi raspi{al konkurs za 12 najinteresni mislewa zo{to ne pravat turi London-Istanbul preku Italija, Slovenija, Hrvatska, Srbija i Bugarija? I zo{to tie vagoni gi nema vo redovniot `elezni~ki soobra}aj kon i od Turcija? Zameneti se so nekakvi ku{eti na razni opslu`uva~i. Se e izmeneto.
Makar {to e relativno nezamorno, prili~no udobno, bezbedno i re~isi ekonomi~no patuvaweto so `eleznica ne mo`e da ja izdr`i `estokata konkurencija na avtomobilot, avtobusot, brodot i avionot na sekoja trasa, sekoja dale~ina i vo sekoe vreme tie vodat. Koga stanuva zbor za dvete trasi od Makedonija kon Turcija patuvaweto so `eleznica ne e prepora~livo, ako ne ste grupa. Edno za{to konkurencijata mu e ubistvena. Drugo za{to od Skopje preku Ni{ do Istanbul posledniot red na vozewe predviduva{e skoro 28 ~asa patuvawe. Vagonite se berbatni, smrdlivi pu{nici vo koi mo`e da o~ekuvate sekakvo, obi~no neprijatno, iznenaduvawe. Edno vreme za Istanbul ima{e tri me|unarodni ekspresni vozovi dnevno: od London, Viena i Minhen. Sega e poinaku. Go nema ni kvalitetot ni kvantitetot.
Me|utoa od Vilah Villach vo Avstrija ima AVTOVOZ za Edrene, Svilengrad i Selanik. Toa e kompozicija samo so otvoreni i zatvoreni avtovagoni plus ku{eti i/ili spalni vagoni. Da vi go prenesat avtomobilot od Vilah do Edrene vo otvoren vagon (zna~i strav do koski deka }e otidat ratkapnite, ogledalata plus s¢ {to mo`e da se demontira) ~ini okolu $150. Vo zatvoren vagon, li~at na onie vo Eurotunelot pod LaMan{, se pla}a $220. So taa razlika mo`e da si kupite fulkasko za eden mesec pa }e vi pokrie pove}e otkolku {to mo`e da se razmontira. Optima Tours od Minhen e specijalizirana za ovoj aran`man tel. +4989880111, faks 54880155, me|utoa zgo|ava sigurno im e poznata na site biletarci na site `eleznici. Mislam deka mora da ima mo`nost za vnesuvawe na avtomobil i poblizu od Edrene vo Sofija ili Ni{, na primer.
Na nekoga{nata ju`na trasa na Simplon-Orientot (od Ni{ kon Skopje, Solun i Istanbul odnosno kon Atina) prikaznata e sli~na, ako ne i polo{a. Vo edna prilika go pra{av guvernerot na gr~kite @elezniciOSE zo{to voop{to ja odr`uvaat sekojdnevnata linija Atina-Solun-Istanbul koga ne davaat pet pari za toj voz: na trasa od 1.400 kilometri redot na vozewe predviduva 35 ~asa patuvawe! Na istata pruga vo vreme na poslednite sultani se vozelo isto tolku: 35 ~asa! Navistina. Na vremeto, od London preku Pariz, Lozana, Milano, Zagreb, Belgrad, Ni{, Sofija i Plovdiv do Istanbul se stignuva{e vo onoj kralski komfor za 72 ~asa. Od Solun do Istanbul sega, po 50 godini, se patuva, so sre}a, 25 ~asovi. Bruka za Grcija.
Mladite, me|utoa, nemaat problem da se odlu~at da vlezat vo voz. Prvo, imaat razni popusti na `eleznicata. Vtoro, se nadevaat na ubava avantura, imaat vreme a nemaat auto pa do Edrene, so dru{tvo, stignuvaat nekako. Tamu e stanica za odmor. Potoa, do Istanbul, obi~no gi koristat pobrzite i poevtini avtobusi.
SO VOZ NIZ TURCIJA
Niz Turcija za vozovite se gri`at Turskite dr`avni `eleznici Cumhuryeti Devlet Demiryollari (TCDD), i odr`uvaat pove}e od 8.360 kilometri prugi. Elektrificirani se nad 479 km, no pove}eto vozovi se spori. Kolosecite se zastareni: okolu 60% od `elezi~kite linii se postaveni pred 50 godini. Nekoi od niv i u{te porano, navodno od germanski firmi. Nikoga{ ne planirajte da patuvate od eden do drug kraj na Turcija so voz vo edno sednuvawe. So ekspres takvoto patuvawe bi traelo pove}e od dva dena i dve no}i. So prekini bi mo`elo da bide interesno.
Site evropski vozovi doa|aat na ili poa|aat od stanicata (istasyion) Sirke~i {to se nao|a blizu palatata Topkapi. Haydarpasa Istasyion se nao|a na sprotivnata strana na Bosforskiot Moreuz i od tamu poa|aat site vozovi za mestata vo Azija. Nekoi od niv se sosema udobni. Vodete smetka deka redovite za vozewe go nosat imeto na `elezi~kata stanica a ne na gradot. Taka, nema da najdete Izmir tuku Basmane ili Alsancak, kako {to se vikaat dvete razli~ni `elezni~ki stanici vo Izmir.
Vo Turcija cirkuliraat tri vida vozovi: normal (nivna varijanta na na{ patni~ki ili lokalen voz), mototren i/ili ekspres (kako na{iot brz voz), i na krajot, najkomforniot i najbrz Mavi Tren (otprilika Voz Sina Ptica, kako kaj nas ekspres). Ovie poslednive vozovi soobra}aat na relacijata IstanbulAnkara, potoa Ankara-Basmane / Izmir i od Ankara-Sivas. Toa zna~i deka so ovie vozovi mo`e da se patuva do nekoi od najinteresnite regioni na zemjata ne samo brzo tuku i evtino.
Isto~nite krai{ta na Turcija od Haydarspasa Istasyion gi opslu`uvaat pove}e vozovi. Baskent Ekspresi (Prestolni~en Ekspres) e celiot klimatiziran, celiot prva klasa, so sedi{ta na koi masi~kite se izvlekuvaat za da se servira obrok kako vo avion, ima video pa ovoj voz e vistinska gordost na TCDD. Toj e dneven voz, patuvaweto trae sedum ~asa. Fatih Ekspresi (spored Mehmed Osvojuva~ot) e sli~en na Baskent ekspresi. So ovie vozovi rastojanieto od 450 kilometri se sovladuva za samo 7 ~asa, barem eden ~as pobrzo otkolku so avtobus i nesporedlivo pokomforno. Pa i poevtino: avtobus $13 do $20, zavisno od firma, voz prva klasa $13-$15, zavisno od kategorija. Legloto e $25.
Anadolu Ekspresi odnosno Ankara Ekspresi se no}ni vozovi so legla, poa|aat ednovremeno od Istanbul za Ankara i od Ankara za Istanbul malku pred polno} a pristignuvaat utrinata vo sedum. Spalnite se udobni, vozot ima propisen vagonrestoran. Leglo vo singl kabina ~ine{e okolu $40, vo dubl kabina okolu $30 a vo turisti~ka samo $15. Pri ova mora da se ima bilet za prva klasa i 10% doplata za servis. Taa doplata od 10% ja pribira, pred samiot kraj na patuvaweto, prislu`nikot na spalniot vagon. ^ovekot }e vi izdade za toa oficijalna smetka, toa ne e problem, me|utoa toj o~ekuva i drugi 5% bak{i{ zatoa {to ve dvorel na patuvaweto, pomaga so vnesuvawe i iznesuvawe na baga`ot, gleda da e s¢ vo red dodeka }e pro{etate od kabinata do vagonrestoranot i taka.
Od Istanbul za Izmir vozi Marmara Ekspresi kako Mavi Tren i toa so feribot preku Bandirma. Poa|a vo 08:00 nautro, patuvaweto trae kon 10 ~asa, cenata e okolu $15.
Na relacijata Izmir-Ankara-Izmir soobra}aat dva no}ni voza Izmir Ekspresi i poudobniot od nego, so spalni vagoni i prva klasa Ankara/Izmir Mavi Tren. Prviot poa|a od Izmir/Basmane vo 18:00 pristiga vo Ankara utredenta vo 09:15. Biletot vo edna nasoka, prva klasa ~ini $12 vo vtora $8. Vtoriot, Mavi Tren, poa|a od Izmir-Basmane vo 19:30 a doa|a vo Ankara utredenta vo 09:30. Biletot vo prva klasa ~ini $14 a singl kupe za spiewe e $35, dubl $55 a kabina so tri legla e $75. Kompletna ve~era vo propisen vagonrestoran e $7 do $10. Pove}eto vozovi pokraj restoran imaat salonvagoni. Zgodno.
Kon Bagdad vo ~etvrtocite i nedelite vozi Toros Ekspresi komu mu trebaat celi 42 ~asa do Nusaybin, mesto na turskoira~kata granica, od kade vozi drugi 24 ~asa do {eherezadiniot, ili do v~era Sadamov Bagdad, kako {to miluvate.
Van Golu Ekspresi vozi kon ona pro~ueno ezero Van od kade, mislev, mo`e Ararat da se nabquduva kako na dlanka. Na ovoj ekspres mu trebaat 54 ~asa da go sovlada rastojanieto od okolu 1.900 kilometri me|u Istanbul i Van-Tatvan plus dosta sre}a za da gi istovari svoite patnici na eden feribot (iskele) koga }e pristigne (malku po polno}) na bregot na ezeroto. Koj go ima do`iveano ova preturawe znae deka ~uvstvoto e nezaboravno. So avtobus ova rastojanie se sovladuva za pomalu od 24 ~asa.
Guney Ekspresi (Ju`en ekspres) vozi vo vtornicite, ~etvrtocite, petocite i nedelite od Hajdarpa{a stanicata kon neodminliviot Nasradinoxinov Eksisehir, a potoa kon Ankara, Kajseri, Sivas, Malatja, Dijarbekir od kade vo ponedelnicite, sredite, petocite i nedelite trga obratno.
Pamukkale Ekspresi poa|a od Hajdarpa{a sekoj den vo 17.00 za Kutahya, Afyon, Konya. Vo Pamukkale pristignuva po 14 ~asa vozewe, utredenta vo 07 nautro. Leglo vo spalna e $16, kabinata $32. Meram Ekspresi poa|a dva ~asa po nego na istata trasa. Dogu Ekspresi (Isto~en ekspres) vozi preku Ankara kon Erzerum i Kars, vo regionot na bibliskite planini.
Vaka zvu~i okej, me|utoa jadecot e vo toa {to treba da se ima bilet za da se vleze vo toj komfor. Za site legla i za najgolemiot broj sedi{ta prva klasa vo najvisokata i najpopularna kategorija vozovi treba rezervacija. Biletite se kupuvaat na pojdovnata stanica, ponekoga{ vo golemite po{ti ili vo najelitnite turisti~ki agencii. Ova zna~i deka bez ogled na kompjuterskiot sistem so koj se slu`at TCDD, vo Istanbul ne mo`e ili }e bide |avolski te{ko da kupite bilet na relacija Ankara-Izmir. Najmnogu se patuva me|u petok i nedela pa zatoa treba barem 4-5 dena porano da se izvadi bilet. Polnata tarifa vo edna nasoka me|u dve mesta se vika Tam. Tarifata za odewe i vra}awe se vika Gidis-Donus. Na povratnite bileti TCDD odobruvaat 20% popust. Tarifata za studenti (ogrenci ili pak talebe) povlekuva minimum 10% na site vidovi bileti bez ogled na dr`avjanstvo, a ~esto 20% do 30% namalenie. Za seniori, toa se onie nad 55 godini, koi kaj nas nikoj ne gi bakari za pet pari, ovde postoi TrenTur karta za neograni~en broj patuvawa vo tek na eden mesec. Taa se vadi na Sirke~i vo Istanbul. Na semejstvata (aile) koi patuvaat zaedno im sleduva 30% popust. Novinarite, isto bez ogled na paso{ot, imaat celi 50% popust. Ete mo`nost za ~lenovite na ZNM (Zdru`enie na novinarite na Makedonija) za mali pari da ja zapoznaat Turcija.
Sega, na olku popusti mora da ima i nekoi kazni. Taka, pi{manlari od patuvawe zna~i kazna od 10% od vrednosta na kupeniot bilet i toa dokolku barate refundacija barem 24 ~asa pred poa|aweto na vozot. Vo ramkite na 24 ~asa kaznata iznesuva 25%. Ako go ispu{tite vozot sosema, nazad }e dobiete samo 50% od vrednosta na izdadeniot bilet.
Mora da ka`am, na kraj, deka na `eleznicata i e posveten olku prostor kolku zaradi bagatelnite ceni tolku zaradi no}nite mavitrenovi do Ankara i Izmir: se {tedi na hotel a se spie udobno! Ako ste vo grupa, dva ili tri para, ako vodite smetka deka rentakarot e skap a avtobusot ne sekoga{ prifatliv, toga{ vredi da se kombinira vakov transport. ]e u`ivate. Povtoruvam: treba da ste nekolkumina vo dru{tvo.
Eve eden sekoga{ = nikoga{ gratis sovet. Sekoga{ vodete smetka nikoga{ da ne kupuvate me|unarodni `elezni~ki bileti! Vo svojata zemja }e si kupite do najbliskata grani~na stanica: doma{nite ceni se debelo subvencionirani! ]e izlezete na poslednata stanica, do koja si imate bilet. Vozot na poslednite, grani~ni, stanici kva~i po polovina do eden ~as najmalku, dovolno vreme bez problem da otidete na blagajna (vo Gevgelija, na primer) da si kupite bilet do prvata stanica na sosednata dr`ava,Idomeni na primer. Nekoi i ova par~e go {tedat i za toa rastojanie ne pla}aat nikomu. Koga }e stignete tamu na drugata strana, spokojno }e izlezete i }e si kupite bilet do kade {to sakate vo taa zemja, ete do Solun ili do Aleksandropoli na primer. Prosto kako grav. I barem 50%-60% poevtino od cenata na me|unarodniot bilet od Skopje do Solun ili do turska granica.
|











|