Start - Doma - Home




Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

U{te na prv pogled, sovremenata turska dr`ava (oficijalno Turkiye Cumhuriyeti odnosno Republika Turcija, prijavuva mnogu emancipiran izgled, osobeno koga ona {to se gleda }e se sporedi so pretstavite za nea. Nejzinata sekularizacija, pod ogromno i presudno vlijanie na Kemal Ataturk, e otidena mnogu, mnogu daleku vo odnos na brojnite drugi islamski dr`avi po rabot na Mediteranot, a za onie podale~nite i da ne zboruvame. Vo sekoja smisla na zborot, pred se so svoite temelni zakoni i nivnata primena, Turcija e kako i sekoja druga zemja na Evropskata Unija. Taa, za razlika od Republika Irska, ne poznava onakva krvava, vekovna verska netolerancija nitu pak, kako nam sosednata Eleniki Demokratia, na edna veroispovest i dava tolku privilegiran status vo sekojdnevieto. Za razlika od mnozinstvoto islamski i drugi dr`avi, vo Turcija religijata e odvoena od dr`avata. Mo`e da zvu~i kako {to saka, no formalno Elizabeta Vtora po milosta bo`ja na Obedinetoto Kralstvoto na Velika Britanija, Irska i drugite teritorii suveren, ednovremeno e i poglavar na anglikanskata crkva, a nitu nejziniot sin nitu vnuk mo`e da si odberat vera koja si ja sakaat, i seto toa odi taka dodeka po ulkicite na Belfast i Londonderi nivnite podanici se isklaa od verska netolerantnost i omraza...

Vo Turcija, kade okolu 98% od naselenieto se muslimani, toa ne e taka. Soodvetno, toj problem ne postoi. Za dene{na predimno katoli~ka Evropa problemot na Turcija e vo toa {to eden del na dr`avata, vojskata, prili~no energi~no znae da reagira koga vistinski ostrata razdvoenost me|u dr`avata i religijata nekoi sili sakaat da ja premostat. Vo zemjata ima mal broj Evrei, pravoslavni, katolici i protestanti. Site imaat svoi verski hramovi. Golemoto mnozinstvo muslimani vo Turcija se Suniti (okolu 44 milioni), a skoro 27% (blizu 16 milioni) se Ahlavi ili [iiti. So vakva struktura Turcija e svetski raj od verska tolerancija.

Dr`avata ima organizacija na klasi~na zapadnoevropska parlamentarna demokratija. Turskoto Golemo narodno sobranie (Mexlis) ima edinstvena mo}, koja ne mo`e da ja prenesuva na nikogo, da donesuva zakoni vo ime na turskata nacija. Pretsedatel na Mexlisot e Bulent Arin~, desno.
Mexlisot e organiziran ednodomno, so 450 pratenici. Taka e od 23 april 1920 godina koga vo nego bea koncentrirani zakonodavnata, izvr{nata i sudskata vlast na zemjata, vo koncept na "unifikacija" na trite stolba na vlasta. So ustavot od 1982 godina ednodomnoto sobranie donesuva, menuva i ukinuva zakoni, ja nadgleduva rabotata na vladata, prenesuva vrz nea pravo da donesuva uredbi so zakonska sila po specifi~ni pra{awa, go donesuva buxetot na zemjata, ratifikuva pe~atewe pari, me|unarodni dogovori i objavuvawe vojna, objavuva amnestii ili pomiluvawa odnosno ratifikuva izvr{uvawe smrtni kazni, a se svikuva na 1 septemvri sekoja godina. Mo`e da odmora najmnogu tri meseci.

Na plenarna sednica, so tajno glasawe so dvotretinsko mnozinstvo i bez pravo na reizbor, na mandat od sedum godini, Mexlisot izbira Pretsedatel na Republikata. [efot na dr`avata (sega toa e Negovata Ekselencija Abdullah Gul, levo) spored Ustavot mora da bide turski dr`avjanin, da ne e pomlad od 40 godini, da ima visoko obrazovanie i da nema zakonski pre~ki da bide izbiran za pratenik. (Ovaa odredba e mnogu bitna).

Toj go svikuva sobranieto, potpi{uva ili vra}a zakoni na prerazgleduvawe, ocenuva dali zakoni {to se odnesuvaat na izmena na Ustavot treba da odat na referendum, go imenuva premierot, vrz ~ija preporaka imenuva ili razre{uva ministri koi stapuvaat na funkcijata bez da ~ekaat na izglasuvawe doverba na vladata vo sobranieto. Po svoja ocenka mo`e da ja svika Vladata i toga{ rakovodi so sednicata, go imenuva {efot na general{tabot, objavuva vonredna sostojba i primena na voen zakon, imenuva rektori, ~lenovi na Ustavniot sud, obviniteli, ~lenovi na voenite sudovi, Vrhovniot sudski sovet i tn. Nema praven lek za uredbi i pretsedatelski dekreti potpi{ani direktno od {efot na dr`avata.

Po princip vladata so koja rakovodi premierot (toa e energi~niot i harizmati~en Rexep Tajip Erdogan, desno) ima 14 resorski ministri i sedum "dr`avni ministri" koi se ~lenovi na kabinetot bez resor. Vladata politi~ki odgovara pred sobranieto. Premierot mora da e pratenik. Ustanovata vrhoven komandant e nerazdelna od duhovnoto postoewe na Golemoto narodno sobranie. [efot na general{tabot e istovrmeno komandant na vooru`enite sili koj, vo vreme na vojna, vo ime na Pretsedatelot ja vr{i i funkcijata vrhoven komandant.(Nikako ne ja ispu{taat vojacite vlasta vrz armijata).

Dr`avnata vlast e organizirana vo 76 oblasti ( Il Ozel Idareleri) koi imaat svoi legislativni tela, oblasni soveti ( Il Genel Meclisi) koi se izbrani pretstavnici na elektoratot preku tajni izbori. Oblast (Il) porano se vika{e vilayet. Toj zbor kaj nas e odoma}en kako "rodna zemja" ili "moj kraj". Na ~elo na sekoja oblast se nao|a guverner ili valija (Vali). Site oblasti imaat svoj broj i zapo~nuvaat so Adana, a ne so Ankara koja e prestolnina, ili Konja, koja e najgolema.

Istiot sistem va`i i za registarskite tabli~ki na vozilata. Pomali edinici od ovie bea "il?e " nekoga{ "kaza", a po niv "bucak" ili nekoga{ "nahiye". Vo srpskiot, zborot buxak ozna~uva nekoe zafrleno, zapu{teno, nikakvo mesto vo ku}a ili na imot. Denes malite i efikasni edinici na dr`avnata vlast se op{tinite (Belediyeler) kakvi ima 1.722 vo celata zemja. Sekoja op{tina ima svoj izbran "gradona~alnik" odnosno pretsedatel (Belediye Baskani) plus svoe op{tinsko sobranie (Belediye Meclisi) izbrano od naselenieto na op{tinata. Specifika na Turcija e i toa {to vlasta e detalno organizirana do najmalite naselbi.


Izbrana vlast ima vo sekoe selo, selce i maalo (Muhtar, Ihtiyar Heyeti odnosno Mahalle ) na golemata zemja. Makar {to izgledaat bezna~ajni vo strukturata na vlasta, tie organi i institucii voop{to ne se takvi. Pokraj toa {to izdavaat izvodi od knigite na rodenite, posmrtnici, ven~alni uverenija i vra~uvaat pokani za otslu`uvawe na voeniot rok, tie vr{at i mnogu drugi zna~ajni raboti. Na ~elo na sekoja od ovie administrativni kletki na vlasta  se nao|a izbrana li~nost ~ija titula e Muhtar (glave{ina).
Lokalnata uprava ima tri ramni{ta. Toa se okru`nite, op{tinskite i selskite organi na lokalnata vlast.
Vo nadle`nost na okruzite ili provinciite spa|a zdravstvenata i socijalna za{tita, javnite raboti, kulturata i obrazovanieto, zemjodelieto i sto~arstvoto, stopanskite i trgovskite dejnosti. Guvernerot ili valijata na provincijata ja pretstavuva centralnata administracija no glavno dejstvuva vo soglasnost so okru`noto sobranie.

Prva op{tinska vlast vo Turcija e pojavena vo Istanbul vo 1854 god., a niz zemjata me|u 1868 i 1876 god. Duri od april 1930 g., po francuski urnek, e ustanovena detalna organizacija i funkcionirawe na op{tinite koi imaat status na javni slu`bi. Tie se ovlasteni da donesuvaat i nalo`uvaat pravila i zabrani, da izre~uvaat kazni za prekr{itelite, da pribiraat op{tinski taksi, obvrski i naplati, da ustanovuvaat vodovod, kanalizacija, gas, elektrosnabduva~ka mre`a i transport ili da gi prenesuvaat tie prava.Lu|eto koi imaat zaedni~ka sopstvenost - kako xamija, u~ili{te i livadi{te za pasewe dobitok a `iveat vo ku}i okolu taa sopstvenost, so~inuvaat, zaedno so svoite dvorni mesta, gradini i nivi, op{testvenoteritorijalna zaednica koja se vika selo. Selata so najmalku 150 `iteli formiraat lokalna (zna~i selska) administracija ili vlast. Taa ima ist praven tretman kako op{tinata i okrugot.

Selanite na 21godi{na vozrast (nim im treba 3 godini pove}e za da sozreat za glasawe otkolku na onie po gradovite) go so~inuvaat Selskoto sobranie. Toa izbira glave{ina ili muhtar (izvitopereno: muftija, nema nikakva vrska so muftexija) i ~lenovi na Sovetot na starite. So zakon e utvrdeno deka lokalnata vlast na ova nivo ima zadol`itelni i fakultativni dol`nosti. Zadol`itelnite se zdravstvenata za{tita, jaknewe na socijalnite vrski, odr`uvawe na redot i mirot, komunalnata higiena, javnite raboti i kulturnite dejnosti. Selanite koi odbivaat da zemat u~estvo vo tie dol`nosti se naka`uvaat. Selskoto Sobranie odlu~uva kolkava }e mu bide platata na muhtarot. koj stanuva pretstavnik na centralnata vlast. Imamot (voda~ na molitvenite dejstva) na seloto i daskalot se ~lenovi na Sovetot na starite po sila na nivnite funkcii.

POLITI^KI PARTII
Vnatre{nopoliti~kata scena e kako nonstop {ou. Partijata na Vistinskiot pat (DYP) , Tatkovinskata partija (ANAP) koja ovde ja vikaat Majkovinska partija, {to e vistinski kuriozitet na nazivot), Narodnata socijaldemokratska partija (SHP) , Narodnata rabotni~ka partija (HEP) , Partijata na demokratskata levica (DSP) , Nacionalnata partija na trudot (MCP) i na kraj Islamskata fundamentalisti~ka partija na spasot (RP) se pozna~ajnite faktori vo izbiraweto na Golemoto narodno sobranie odnosno Mexlis. Demokratik Sol Parti .

VESTI   HABERLER

Izgledite na Qube Bo{kovski vo mart

Na{ite {ansi pred Me|unarodniot sud vo Hag

EU gi razbraduva buli~iwata

THE ROYAL ACADEMY LONDON

Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.

22 January do 12 April 2005

Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz


Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.

Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost

vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.

Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot