|
Start - Doma - Home
Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
TURCI ZA PAMETEWE
|
KON ANTAKYA - JAKAPINAR / MISIS - YILAN KALESI / ZMISKATA KREPOST - EPIPHANES / BITKATA KAJ ISSUS
Maloto par~e Turcija koe, kako 40-50 kilometri {iroko jazi~e ili opav~e, taka se spu{ta na jug po dol`ina od nekoi stotina km za da li~i deka vleguva vo Sirija se vika Hatay. Toa e eden od najubavo uredenite regioni vo cela Mala Azija. Ova e teritorija na nekoga{na Antiochia (denes Antakya) koja pred 2.300 godini zapo~nal da ja ureduva Aleksandroviot supergeneral Antiochus.
Vo tekot na I svetska vojna britanskiot general Alenbi `rtvuval mnogu vojska za da go osvoi to~no ova par~e zemja a sepak Dru{-tvoto na narodite (denes OON) odlu~i protektoratskiot mandat da i se dade na Francija. Galite, jasno, isturile golemi pari za da gi pridobijat simpatiite na lokalnoto naselenie pa so toa i glasovite koga }e dojde opredeluvaweto za dr`avnosta po dobi-vaweto nezavisnost. I po 16 godini {tedri galski investicii i prosperitet, naselenieto, niz referendum vo 1939 g., po `estoka dvostrana propagandna kampawa, procenuvajki deka nema u{te koj znae kolku mnogu francuski pari da se plisnat vo nivnata pro-vincija masovno se izjasnilo za pripojuvawe kon Turcija.
Francuskoto prisustvo od pred 60-70 godini delumno go pojasnu- va ona {to se gleda naokolu. Pati{tata gri`livo odneguvani i ~esto zasen~eni so {iroki kro{ni od sekakvi tropski drvja. Poliwata se kako pod konec. Zgradite se odr`ani, a urbanis-ti~kite re{enija, eh, poinakvi se otkolku po drugi mesta. Kon sosedna Sirija, 150 km od Adana, se patuva udobno.
 Na 27 km isto~no od Adana se nao|a seloto Jakapinar, nekoga{en Misis, odnosno Mopsuestia koja krstonoscite ja vikale Manistra. Toa mesto navodno go osnoval Mopsus, begalec ovde po pa|aweto na Troja. Mo`e samo da misli ~ovek kakov li kole` bilo toa koga lu|eto begale po 1.000 kilometri od rodnoto mesto. Postojat dokumenti vo koi hititskiot kral Asitawada od 9 vek pr.n.e. se fali deka e naslednik na Mopsus. Nazad na glavniot pat, pa potoa pak na jug, od kade po 8 km }e se pojavi tvrdinata Yilan Kalesi, {to zna~i Zmiska Krepost. Legendi okolu vakvo ime sekoga{ ima grst, a mo`e i sami da si ispletete edna. Se smeta deka tvrdinata e podignata kako dvorec za rubenidskite kralevi za{to nad vleznata porta ima plo~a, a kar{i i druga, so ne mnogu jasni figuri {to li~at |omti na blagorodnik i na lav (Lion rampant) {to se krenal na zadnite noze. Ova e kako niven heraldiski znak.
Reljefite se takvi {to ima kup tolkuvawa, zavisno od ona {to komu mu se gleda. Na nekoi im se gleda na drugi ne (!) zmija, koja bila isprepletena tuka. Kako i da e, sega niz celiot zamok nema otrovnici: samo po nekoe gu{ter~e, {to za mig se gubi vo procepite, mo`e da se vidi. Ni ~ove~kata figura, a ni lavot, nemaat kruni na glavite: zna~i deka zamokot ne go podignal kral. Imeto na Yilan Kalesi odnosno Yilanlikale verojatno doa|a od nekako ~udno postavenite yidini {to gi zatvoraat vlezovite i kulite koi gi branele ricarite na sv.Xon. Vo sekoj slu~aj pro{etkata niz kreposta e interesna, a nave~er, pri zajdisonce, taa se kape vo krvavocrvena boja i e ubava gletka za sekoj turist i tolku neodolivo potse}ava na minatoto na ova par~e zemja.
Na 36 km severno od gradot Ceyhan se nao|aat dve golemi ermenski tvrdini (kaj selata Kozan i Anavarza) koi bile nivni posledni upori{ta pred nadoa|a~kite egipetski Mameluci, zakolnati du{mani na Ermenite. Kreposta Anazarbus e tolku kompleksna naselba, so taka isprepletena stara istorija vo taka dale~en agol na Turcija, {to sigurno ne mo`e da se pretstavi ovde vo nekakov kroki. Ili treba se ili ni{to, za da ne bide ne{to sme{no. Zna~i - ni{to vo ova izdanie. Krajot na ermenskomamelu~kiot konflikt e poguben za Ermencite i nivnite sojuznici. Po `estokiot poraz se obvrzale da pla}aat ogromen godi{en danok i nikoga{ pove}e da ne gradat ili koristat tvrdini. Zatoa se i ovie vo vakva bedna sostojba.
Na 72-ot kilometar od Adana prenatrupaniot avtopat se dvoi na E24 i E5. Ba{ tuka se nao|a Toprakkale, nekoga{ Til Ham-doun, Zemjinata tvrdina, verojatno najva`nata od site vo Cilicija. Ottuka se kontroliral i priodot kon Sirija i Anadolija. Od krakot {to odi vo nasoka kon Iskenderun se dvoi pristapen kolovoz po koj se doa|a, nema 500-600 metri, do pod yidinite za zamokot.
Gradbata poteknuva od isto vreme kako i Yilan Kalesi i gradena e glavno od vulkanski kamen. Impresivna e. Donesuva mnogu novini vo tehnikata na proektiraweto tvrdini, no seto toa e za eksperti i restavratori. Lunyaweto niz zamokot ne e {ega rabota: zlato ~ovek nema da najde, ama beqa mo`e. Nekoi svodovi se nesigurni i skloni na odronuvawe, a du{emiwata nad dlabokite lagumi i cisterni lesno mo`e da popu{tat. Nekade nema ni du{emiwa tuku vegetacija koja naprosto mami da za~ekori{ po nea. Izla`i se i ajde zdravo tamu dolu vo dup~i{teto. Kako {to na film gi fa}aat yverovite niz xunglite. Odovde mo`e da se vidat (odvaj) duri i tvrdinite Anazarbus, pa i Sis, {to ne e nekoj spektakal, ama red e da se ka`e. Gi ima okolu 40-tina naokolu.
ANTIOCHUS IV EPIPHANES
Po okolu osum kilometri dol` E-5, tamu desno vo poleto, }e zabele`ite ostatoci od dolga kamena konstrukcija, vistinski star akvadukt. Toa ka`uva deka ste kaj Epiphania, naselba osnovana vo 175-ta godina od naj~udniot od site seleucidski kralevi, Antiochus IV Epiphanes. Me|u istori~arite toj e poznat ~as kako Antioh Ulaviot, ~as kako Antioh Vozvi{eniot. Po 12 godini zato~eni{tvo vo Rim se vratil na prestolot vo Sirija i se obidel da gi povrze ili zbli`i svoite Makedonski so site drugi podanici. Patem: ova "makedonski" vo istoriskite a i drugi knigi na angliski jazik se pi{uva so golemo "M" zatoa {to odrazuva posebnost i ne e izmislica na ovoj skromen patopisec.
Toj se objavil sebe samiot za Theos Epiphanes, odnosno "Gospod vo prikaz" ili "pojaven Gospod". Sega, eden general koj dvapati go skr{il Egipet, koj go osvoil Erusalim, koj sam go zabranil judaizmot, koj si rasposlal tolkava dr`ava, zna~i imperator so ni{an, da zeme preku no} samiot da se objavuva za Gospod {to ~ekori me|u lu|eto mora da zna~i ili deka se mrdnal so umot ili deka nekoja silna maka go naterala na toa. Vtorovo izgleda e vistinskoto objasnuvawe.
Grcite i Makedoncite nikako ne ja melele ni toga{, pred 2100 godini. Mora da si imale nekoi stari smetki za{to tuka gi nemalo onie lo{ite Slavjani: si bile lu|eto kraj Volga, Dwepar i Bug. Ova se slu~uva cel vek i polovina po smrtta na Aleksandar. Zna~i, jasno e deka Grcite i Makedoncite ne bile edno kato s'{to ni mnogu posle Aleksandar, pa za da gi pomiri moral imperatorot da se objavi deka e "Gospod {to odi". Badijala trud. Za vakov zaklu~ok, jasno, ne mora ~ovek da tepa 2.000 kilometri pat: Ene gi i Solun i Vergina, se gleda a~ik i sega kolku mo`e Grcite da somelat razumen laf-dva muabet bez ona "e, ne moze viza".
No, nazad kaj urnatinite na Epiphanes. Tuka se protega poleto {to istorijata go ima za poim. Se vika Issus ili Issos, kaj nas odoma}eno kako Is. Niz nego te~at tri mali reki. Ednata,ne podolga od 16-17 kilometri, isto taka se vika Issos.
Vo istorijata poimot Is ima mnogu, ama mnogu podrugi dimenzii od ovie na reki~kite. Ba{ tuka vo eden studen noemvri vo 333 god. pr.n.e., po cela no} poroi i luwi, po brojni rokadi na dvata vojskovodci, e odigrano finaleto na eden od najpoznatite voeni suduri vo istorijata. Ete tuka Aleksandar, so vkupno 35.000 vojnici, ja ima onaka uverlivo porazeno persiskata armija na ~elo so {ahin{ahot Darij. Sudirot bil kolku straoten tolku i kratkotraen. Na ova malo par~e zemja, od onaa strana, stoele do zabi vooru`eni 150.000 vojnici so Darij III, koj vo samiot centar na taa mo} komanduval so niv. No, vo najpresudniot mig, toj se upla{il, ja svrtel kolesnicata i po~nal da bega so golem del od svoite. Aleksandar li~no, so mala pridru`ba, se dal vo potera po Darij. Edno vreme, koga po~vata ve}e ne bila za dvokolka, persiskiot {ah go batalil i {titot i lakot so strelite, duri i pla{tot, pa na kow, i {tur vo zakrilata na mrakot.
(Dve godini podocna, kaj Guagamela, toj pak }e zagubi od Aleksandar i pak }e bega, no eden od negovite satrapi }e go ubie na lice mesto zaradi toa).
Aleksandar, koj isto bil na kolesnica, prestanal so progonuvaweto i ja zel kako trofej persiskata carska kolesnica so site odli~ija ostaveni vo nea. Koga so malata pridru`ba od li~noto obezbeduvawe se pribral nazad vo svojot logor na bojnoto pole, bil presre}en i prezadovolen a na dvokolkata i se raduval kako malo dete. Me|utoa, negovite generali mu napravile u{te edno, pogolemo, iznenaduvawe. Tie, kako karamelizirana cre{na na {lagot od debelo par~e torta, na Aleksandar mu go pretstavile ostatokot od plenot za koj toj voop{to ne znael: soprugata, majkata, sestrite a i maliot sin na Darij!
Nekoi velat deka tuka bil i haremot na {ahin{ahot. Se znae deka na{ Sa{a ne bil i~ po `enski, ama site tie dami toj gi tretiral galantno, kako {to im dolikuvalo na rangot. Vo opisot na ovaa bitka Callisthenes javuva deka Persijcite imale 110.000 mrtvi, nasproti 302 makedonski `rtvi. Ba{ kako kaj Mirko i Slavko.
Mestovo sega e celoto pod gradini i ovo{tarnici so limon, portokal, maslinki. Ova e odvaj 2,5 km od patot, kraj seloto Dortyol i si zaslu`uva poseta ako ste tamu nekade.
Tuka se odvivale u{te dve re{ava~ki, zna~i `estoki i krvavi, bitki na minatoto. Lucus Septimus Severus vo 192 god. pr.n.e. go porazil svojot sopernik za prestolot na Rimskata Imperija, a vo 622 godina vizantiskiot car Heraclius, po koj znae koj pat, gi izgazil Persijcite. Ovie sudiri, sepak ne mo`e da se sporeduvaat nitu so golemata voena pobeda na Aleksandar nitu pak so se ona {to od nea sleduvalo na voenostrate{ki i istoriski plan.
Koga naokolu ne e vrelo kako pod sa~, mestovo e fin povod za razmisla po razni temi. Za minlivosta na se, na primer. Za hrab-rosta i re{itelnosta da se pojde gradi v gradi protiv navidum nesovladlivoto ili pomo}noto. Za samoqubieto i motivite {to gi dvi`at lu|eto, ne samo onie isklu~itelnite, tuku i obi~nite, nekade napred. Na primer kako do nekoj niven sopstven Is. Odvaj na 12-13 km odovde se nao|a mestoto Saraseki. Tuka se izvi{uva-le Stolbovite na Jonah. Sega ima samo ne{to kako blokovi kamen i ne se znae dali e del od triumfalna arka ili |omti obelisk. Ova e tesen premin (nekoga{ Passus Portelle ili Arrian Pass, na turski Derben) {to go kontrolira patot za Sirija. Tuka Aleksan-dar prestanal da go brka Darija. Najargumentiranata storija veli deka ovde se nao|ala Seleu~ka carinarnica. Nea do denes ja vikaat Baba Yunus. Toa ne e slu~jno.
Spored Stariot Zavet ba{ tuka, na edna mala pla`a, kitot go isfrlil hebrejskiot mesija Jonah (na turski Yunus) od svojata utroba. Onie koi ja potkrepuvaat Knigata po Jonah, se povikuvaat na Evangelieto po Mateja kade ovoj apostol poso~uva deka Isus Hristos go sporeduval svoeto ugrobuvawe so slu~ajot na Jonah. I, ete, muslimanite seto toa go prifatile.
ISKENDERUN
Samo 130 km po Adana, onoj Is i Stolbovite na Jonah, se doa|a do sovremeniot trgovsko-pomorski a po zvuk i kosmopolitski grad od 160.000 `iteli, {to se vika Iskenderun. Na jazikot na doma-}inite Iskender e Aleksandar. Ova e nekoga{na Aleksandreta, vostanovena po naredba na Aleksandar koj dal i nalog tuka da se podignat tri hrama. Sam & go opredelil i imeto: Alexandretta ad Issum, vo znak na blagodarnost kon bogovite koi mu ja ovozmo`ile golemata pobeda vrz Darij. No. ni{to ne odelo vo prilog na razvojot na Aleksandreta. Em silna konkurencija naokolu, em mnogu lo{a klima em nezdrava, mo~urliva po~va vo pozadinata.
Za `al, vo Aleksandreta nema ni{to posebno interesno ostanoto od vremeto, dokolku ima ne{to voop{to. Za najgolemiot broj od onie koi vistinski sakaat da ja zapoznaat ovaa golema zemja, ne Iskenderun tuku, zad nego, Antakija }e bide posledna to~ka, the point of return, na patuvaweto. No, koga sme ve}e tuka, treba da se re~e deka mestoto e ~isto, duri i pogodno za pribirawe sili za vra}aweto nazad. Tuka ima i soodvetno smestuvawe, i {arena, slikovita socijalna atmosfera, {to se gleda kako vrvuli~i po ulicite, pa bi bilo se vo red koga bregot ne bi bil takov kakov {to e. Nikakov. Ova ne e samo pristani{te: tuka doa|a i naftovodot od Irak.
Na sever od Iskenderun i niz celava provincija Hataj pokraj pamukot {to vo vreme berba se razveva po poliwat,a i po drumovite, preku leto se zlateat `ito, oves i ja~men, a ima i grav i le}a. Pokraj ova i Ximi Karter bi imal {to da ka`e, a verojatno i da poka`e ovde: lu|eto se daldisani po kikiritki. Kako na{ite strumi~ani. Naprolet vozduhot na celata provincija nate`uva od te{kiot navev na maslinkite vo cut i prijatno e za skitawe. Berbite na portokali se poseben nastan: Hataj proizveduva 20% od celata godi{na turska rekolta citrusi. Zemjata e kako onaa vo izrekata: Bucni pra~ka, pij vino. Ubavo za beri}et, ama nezgodno zaradi al~ni zavojuva~i: ovde ima arheolo{ki dokazi za naselbi od pred 9.000 godini. Za onie koi sakaat kapewe na reka ovde ima prekrasni pla`i bez brzaci. Ribareweto po bregovite na Asi e povod za bogat piknik: velat ribite samite skokaat na jadicata. Ima mineralni bawi. Se falat i so vodopadi kaj Harbie a samo po sebe se podrazbira deka imaat, kako nekoja xoker-karta, i edna super atrakcija. Toa e ekskurzija vo Sirija, re~isi za i~ pari.
Pove}e hoteli i pansioni se locirani dol` krajmorskoto {eta-li{te Ataturk Bulvari. Ovde hotelite i pansionite se evtini: me|u $8-$12 dvokrevetna so tu{, klima, pojadok. Na istata ulica e i Turisti~koto biro so voobi~aeno qubezen personal {to }e se iskine da mu ugodi na turistot. Toa bi bilo s¢.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
