INVESTOR ANALITIKA >MENAXMENT MARKETING SOFTVER FINANSII PODDR[KA Wednesday, March 4, 2009

TURCIJA KE BIDE TURISTI^KI HIT OVAA SEZONA

		Klik Adhan - povik na molitva
Hititite - prvite doselenici, Frigijcite na Midas,zaedno so Mizijcite Lidijcite na Krez, i Karijcite na Mausolos, Vizantijci ili Romei, odnosno Rimjani, Selxucite, i nivnite 160 godini Osmanliite, prisutni {est veka Vremeto i zna~eweto na Ataturk Hronolo{ki prilog, Pova`ni datumi, Sultani i pretsedateli Obrazovanie, Masovni medii, Turskiot jazik, Umetnost i kultura, Turskata kujna, MRAMORNA REGIJA EGEJSKA REGIJA MEDITERANSKA REGIJA REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA CRNOMORSKA REGIJA MINERALNI BAWI, SKI CENTRI VRABOTUVAWE TURCI ZA PAMETEWE	Ovoj zab na Azija vo Mediteranot e naselen celi 9.500 godini. Prvata naselba vtemelena vo Anadolija, kaj Konja, datira od 7.000ta god. pr. n. e. Toa mesto, nekoga{ mnogu spokojno matrijarhatsko grat~e, denes se vika ^atal Hojuk (Çatal Hoyuk). Negovite `iteli glavno se zanimavale so zemjodelie, uspe{no trguvale so obsidijan, {to bilo pri~ina naselbata i da se razvie vo urban centar rasposlan na za toa daleko vreme neverojatni triesetina hektari prostor. Vo nego ku}ite, gradeni od tuli pe~eni na sonce, bile prakti~no zalepeni edna do druga od site strani, kako sa}e. Zna~i bez ulici. @itelite komunicirale, {to }e re~e si odele edni kaj drugi na kafe, ili po polovina leb na zaem do utre, preku ramnite pokrivi od koi imalo drveni skali preku koi se spu{tale vo svojot ili ogradeniot "ku}en" prostor na kom{iite. Arheolozite imaat otkrieno deka vnatre{nite yidovi gi dekorirale so razni crte`i (lu|e kako tancuvaat) a znaele da pravat i glineni sadovi. Mestoto e interesno i za arhitekti i za urbanisti. Osobeno za onie od profilot na mnogu cenetite Kliment Zarov i @ivko Popovski, prviot kako kreator na prostorniot plan na na{ata dr`ava a vtoriot kako dekan na fakultetot, lu|e koi imaat darba, znawe i {arm ne samo da proektiraat tuku, {to za Makedonija e pozna~ajno, da im pomognat na mladite neimari da ja sporedat svojata i nacionalnata dimenzija vizavi seop{tata. (^uv deka za 2006 se planira tura so niv kako gosti-komentatori za nekoi lokaliteti niz Turcija). Da podvle~am: ne Rim, ne Atina, kade site vjasaat i se samo "ah" i "oh" tuku toj Çatal Hoyuk e dosega najstara otkriena urbano organizirana naselba na civilizacijata. Ene ja vo kom{ii. HITITI Hititite, toj narod so indoevropski jazik i voinstveno blagorodni{tvo, se prvite koi na ovoj prostor vtemeluvaat vistinski zna~ajna civilizaciska osnova. Tuka do{le od Trakija i tamu nekade me|u 1900 i1600 god. pr.n.e. uspeale da gi sovladaat starosedelcite, takvi kakvi {to gi imalo, pa vo Hatu{a (Hattusa, denes Bogazkale, okolu 220 km isto~no od Ankara) si izgradile ne{to kako svoja prestolnina. Ova e link za celiot tekst posveten na Hititite. FRIGIJCI Kako {to Hitite se povlekuvale kon istok, a "morskite narodi" ne stignuvale da go popolnat toj prostor, taka zad niv ostanuval vakuum. Vo nego, nadoa|aj}i od Trakija, kon 1200 g. pr.n.e. }e se naselat Frigijci (Phrygians) i Mizijci (Mysians), narodi od indoevropsko poteklo. LIDIJCI Kaj Lidijcite, ~ija teritorija se prostirala na okolu 60 km isto~no od Izmir, ima mnogu raboti {to se em interesni em zna~ajni. Svetot }e gi pameti po toa {to vo svojata prestolnina Sardis izmislile eden ~uden predmet od metal {to denes go nare~uvame moneta. VIZANTIJCI, ROMEI Po 12 godini Bizantium }e stane Konstantinopol i vo nego }e se preseli i senatot od Rim i celata mo} na carstvoto. Za rimskite carevi, senatori, konzuli i guverneri, koi so vreme }e se instaliraat so posedi niz Mala Azija osobeno po nejziniot zapaden prostor, Konstantinopol }e stane zna~aen centar na (isto~niot) del na golemoto carstvo. SELXUCI U{te kon XI i XII vek od prostorot me|u Ural i Altaj kon Anadolija }e se dvi`at i tamu }e se etabliraat turski plemiwa. So sebe }e donesat svoevidna stepska kultura vo izvorna nomadska varijanta. Pri~inite za tie dvi`ewa se kolku vo cikli~kite meteorolo{ki promeni po lo{o vo nivnata pratatkovina, tolku vo blagodetnosta na anadolskoto plato. OSMANLII Selxu~kiot period trae okolu 160 godini. ]e se prekine koga zad niv }e dojavaat brojni i mnogu povoinstveni Inhanli Mongoli. Paganskite rodnini od Azija }e gi somelat Selxucite vo bitkata kaj Kosedag vo 1243 godina. Vo tie sudiri }e se pro~ue Ertugrul Gazi so svoite 444 ricari koga }e mu priskokne na pomo{ na sultan Alaedin. Narednite polovina vek suzerenite princovi na raspar~eniot sultanat }e ja baraat idninata na zapad, kon vizantiskite zemji za{to na istok nemale nikakva {ansa od Mongolite. TURSKATA REPUBLIKA Na 30 oktomvri 1918 zavr{i Prvata svetska vojna i toa prakti~no be{e kraj na 628-godi{noto Osmanlisko carstvo. Francija i Britanija ne se ni obyrnuvaa na takanare~enite 14te to~ki na Vilson so koi toj vo ime na SAD saka{e da se garantira mirot i obnovata na Evropa. Vo Versaj (za Germanija) i Sevr (za Turcija) bea podgotveni poni`uva~ki mirovni dokumenti. Portata gi zagubi teritoriite so naftonosnite poliwa na Blistok.	THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)