| |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Klik Adhan - povik na molitva | ||
Start - Doma - Home  Hititite - prvite doselenici, Frigijcite na Midas, zaedno so Mizijcite Lidijcite na Krez, no i Karijcite na Mausolos, Vizantijci ili Romei, odnosno Rimjani, Selxucite, i nivnite 160 godini Osmanliite, prisutni {est veka Vremeto i zna~eweto na Ataturk Hronolo{ki prilog, Pova`ni datumi, Sultani i pretsedateli Obrazovanie, Masovni medii, Turskiot jazik, Umetnost i kultura, Turskata kujna, MRAMORNA REGIJA EGEJSKA REGIJA MEDITERANSKA REGIJA REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA CRNOMORSKA REGIJA MINERALNI BAWI, SKI CENTRI VRABOTUVAWE TURCI ZA PAMETEWE |
 Hititite, toj narod so indoevropski jazik i voinstveno blagorodni{tvo, se onie koi na ovoj prostor vtemeluvaat vistinski zna~ajna civilizaciska osnova. Dojdeni tuka od Trakija, tie uspeale me|u 1900 i 1600 god. pr.n.e. da gi sovladaat starosedelcite i vo Hatu{a (Hattusa, denes Bogazkale, okolu 220 km isto~no od Ankara) da izgradat svoja prestolnina. Prvoto Hititsko kralstvo, koe traelo do 1450 god. pr.n.e., se transformira vo golema Hititska imperija koja vo tekot na ~etvrtinata milenium postoewe uspeala na Egipet da mu ja odzeme cela Sirija. Toga{ imperatorot Mursilis Prvi dobro go ima rastreseno Ramzesa Vtori, osvojuvaj}i go ne samo bliskiot Alep tuku i Vavilon (okolu 1490 g. pr.n.e.). Hititite imale religija koja se temelela na ~estvuvawe na bo`icata na Sonceto i bogot na Burata, eden mal kuriozen primer na prednost za pone`niot pol vo Anadolija. Najzna~ajnoto, sepak, e toa {to Hititite na Mala Azija i podarile pismenost. Toa go storile na toj na~in {to asirskiot kuneiform go transformirale vo sopstveni hieroglifi pogodni za izrazuvawe na nivniot indoevropski jazik.  Kaj Kane{ (Kanech, tursko Kultepe) i niz Capadoccia se pronajdeni bezbroj asirski glineni tabli~ki proizvedeni me|u 2000-1800 god. pr.n.e. {to pretstavuvaat delovni pisma, smetki, fakturi i ucedea napi{ani vo kuneiform. (Ucede e kratenka za "Uvozna carinska deklaracija", {to zboruva tomovi za ustrojstvoto na dr`avata). Na tolku arhiva normalno deka se pronajdeni mnogu kilni (toa se specijalni pe~ki vo koi se razviva mnogu visoka temperatura) za pe~ewe odnosno stvrdnuvawe na glinenite tabli~ki {to se ~uvale na polici ili vo }upovi. Lu|eto bile prili~no verzirani kova~i i leari (koristele metoda na cere perdue), zavaruva~i pa duri proizveduvale kloazone. Tie vo kujunxistvoto koristele polublagoroden kamen (kristal, karnelian, jasper, nefrit, obsidijan, kilibar, lapis azuli, tirkiz).Hititskata imperija zapo~nala da se roni, eve u{te eden kuriozitet, zaradi napadi {to doa|ale od zapad a ne od istok. Udarna sila na tie naleti bil principatot na Troja. Agonijata na Hititskata imperija traela dolgo zaradi toa {to Troja bila zafatena so odbrana od ahajskite Grci koi kon 1250 g. pr.n.e. mu se bea nastrvile na Prijam i negoviot grad. Hititskata imperija, okolu 1180 g. pr.n.e. }e podlegne pred plimata na "morskite narodi" od zapad. Za Mala Azija }e usledi podolg period na robuvawe, ovdeonde pro{aren so krvavi vojni za podelba na golemiot prostor. (Zadol`itelno treba da se razgleda Muzejot na anadoliskite civilizacii vo Ankara. Toa e apsolutno najinteresna i najbogata muzejska riznica na celiot jugoisto~en Mediteran. Ba{ka {to pro{etkata na ~oveka mu ja otkriva Ankara vo edna vozbudlivo pulsira~ka atmosfera. Najdobro e so taksi. Treba da mu se ka`at samo slednive ~etiri zbora: Anadolu Medeniyetleri Muzesi, lutfen. Se nao|a na jugozapadnata padina na brdoto Hisar. Ima bogati postavki na keramika, zlaten nakit, `elezna ornamentika i skulpturi. [teta e da ne se poseti. |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)    
 
        |
|
|