INVESTOR ANALITIKA MENAXMENT MARKETING SOFTVER FINANSII PODDR[KA   Wednesday, March 4, 2009

TURCIJA KE BIDE TURISTI^KI HIT OVAA SEZONA

		Klik Adhan - povik na molitva
Start - Doma - Home Voved - Intro, Poimot Turcija Geografija, Naselenie, Resursi, Istoriski pregled, Islam, Planirawe na patot, Pova`ni datumi, Regiite na Turcija, Kako da se stigne, Smestuvawe, Popusti za stari i mladi, [to se nosi na pat, Grani~ni formalnosti, Pari i Bak{i{, PTT i komunikacii, Zdravjeto na pat, Dr`avna vlast i partii, Vojska i Policija, Sudstvo i advokati, Obrazovanie, Masovni medii, Turskiot jazik, Umetnost i kultura, Turskata kujna, Hronolo{ki prilog, Sultani i pretsedateli MRAMORNA REGIJA Edrene, Istanbul, Jalova, Iznik, Bursa, ^anakkale, Kutahija, EGEJSKA REGIJA Troja i Aleksandria Troas, Asos, Ajvalik, Bergama, Izmir, Selxuk, Manisa, Sart, Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas,Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Marmaris, Fetije, Ka{, Demre, Finike, Kemer, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Mersin, Tarsus,, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija, REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Ankara, Bogazkale,Konja, Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep,Sanliurfa, Dijarbakir, Malatja, CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Samsun, Rize, Trabzon MINERALNI BAWI, SKI CENTRI SPEC-PONUDI LITERATURA I LINKOVI KVIZOVI VRABOTUVAWE INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE	Za anglosaksoncite od damno minato vreme Turcija e prostor od koj mislele deka doa|a edna golema i vkusna za jadewe ptica od familijata na fazanite, so koja tie se go{tevaat vo specijalni priliki, a osobeno za Bo`i} ili, kako {to e slu~aj vo Amerika, za Thanksgiving. Galite, vtora klasa moreplovci, istata egzoti~-na ptica (odli~na koga }e se nafiluva so polne` od kosteni, mirudii i tro{ki) mislele deka doa|a od podaleku pa si ja vikaat dend (d'inde) {to im zna~i "od Indija". Takva pretstava imale i Turcite pa pticata si ja vikaat "indi". Nie sme me|u niv. Si ja vikame misirka, od Misir, zna~i Egipet, goredolu na polpat me|u trkija i dindija. Seto toa e komplet gre{no za{to nejzina prapostojbina vsu{nost e isto~niot breg na Amerika, prostorot od Masa~usets na sever pa dolu do Jukatan, vo Meksiko, kade {to e pripitomena i donesena vo Evropa vo 16-ot vek, kolku zaradi mnogu vkusnoto meso tolku i zaradi jajcata. So Turcija, angliskiot trki si nema ama ba{ nikakva vrska. Turcite istorijata prvpat gi spomenuva nekade okolu 1300-ta godina pred na{ava era. Toga{ kineskite hroni~ari zapi{ale deka na nivnoto carstvo zapo~nale da mu zadavaat glavobolki nekakvi nomadski ordi sto~ari koi bile mnogu ve{ti so kowi, {to }e re~e odli~ni java~i i furiozni napa|a~i. Tie viorno upa|ale vo Kina od svoite bazi locirani vo eden od najpustite prostori severno od manxurskata golet. Vo Or~onskite zapisi, najdeni vo Mongolija napi{ani so runsko pismo vo VIII vek, stoi deka tukue{kite plemiwa ne mo`ele da se obedinat za da pojdat zdru`eno na jug protiv Kinezite, najopasniot neprijatel, i da se kurtulat od pustelijata. Nejze, toj prostor, Kinezite go vikale "rid sli~en na {lem". Tie na{i ~etiri zbora kaj niv se samo eden: "T'uchueh" (tukueh, pa od toa turkie). Mu doa|a kako "{lemrid". Ete od tamu, od Kineskiot jazik vle~e koren samiot zbor Turkiye, odnosno Turcija. No, da se vratime kaj Kinezite. Od start zna~i se videlo deka so "kumovite" od ju`noto sosedstvo Tukuehite ne po~nale so arno, a i drugite ne bile so niet da gi popravaat odnosite. [ansa za nekoj vid miroqubiva koegzistencija nemalo i~, pred se zaradi disproporcijata vo brojnosta. Kinezite imaat referenci i za Hunite (gi vikale Hiung-ni) i zaoa {to nomadskite Turci se vo nekakvo srodstvo so Hunite, niv gi tretiraat kako rodona~alnici na se {to e tursko. uspeale vo Centralna Azija da etabliraat nekolku imperii pred da pojdat na zapad. Vo toa vreme bile monogamni, so naglaska na `enidbi nadvor od plemeto, umno kako od biolo{ka taka od socio-politi~ka gledna to~ka: Xingis Han bil polu Tur~in polu Mongol. Delumna pri~ina za selidbata e faktot deka Manxurija ne e ba{ najprijatnoto klimatsko podnebje na planetava. Pojak argument sekako bil tabietot na voinstvenite Mongoli koi i vo narednite 1000 godini }e im ja mrznat krvta na Turcite. I taka, predvodeni od poglavarot Alp Aslan, ~etiri veka po prvite problemi so Kinezite, okolu 800-ta godina, videle-nevidele po{le kon Azer-bejxan i konsekventno stignale do Mala Azija pa od tamu i kaj nas. A propo: postoi edno poznato skopsko (lu|eto go gradele ^air u{te od 1360 god) semejstvo (H)Kumbaraxi koe tvrdi deka imaat direktna i doka`ana 25 generaciska geneolo{ka linija od Tirmis kaj Samarkand, kade se spakuvale, pa do Top-Haane (Topaana) kade se raspakuvale koga stignale. Zna~i, ova "stignale" ja nema onaa brzinska komponenta na sovremeniot poim na zborot "pristignuvam". Toga{ toa ~esto bilo po ~etiri-pet veka napor, iako ne sekoga{, za{to spomenatite (H)Kumbaraxi bile vo Skopje vo 1340 godina, samo 14 godini otkako Orhan Gazi ja osvoil Bursa, blizu 60 godini pred Kosovskata bitka. Toga{ eden od niv navodno go imal za lo`a~ na amamot vo Skopje li~no egipetskiot sultan. Od svoite pomladi pokolenija toa staro tursko semejstvo Kumba-raxi ima dve imiwa so koi mo`e poprili~no da se gordee. Preku deloto na po~inatata prof. dr Olivera Ja{ar-Nasteva, ~len na MANU, no isto i na Francuskata akademija, na Turskata akademi-ja na naukite i umetnostite, Kumbaraxi pokraj upravitelite i vojskovoda~ite imaat vo semejnata riznica i lingvist so svetska reputacija. Preku Farik Tara, star skopjanec koj stana delovna legenda i dobro~initel kakov Istanbul ne pameti, Kumbaraxi imaat i finansiski magnat od evropski kalibar. Ova samo kako ilustracija za eden aspekt na genetskiot kod ili profilot na tie lu}e koi po `estokite bitki i pobedi bile soo~eni so izgradba na legalni uredno funkcionira~ki sistemi bazirani na verska tolerancija, etni~ka indiferentnost i striktni zakoni vo op{testveniot i semejniot `ivot. Turcite prvi~no bile [amani, {to }e re~e mnogubo`ci koi se klawale na totemi i praktikuvale magii. Dvi`ej}i se niz razni sredini, primale i sekakvi religii. Stanuva zbor za brojni turski plemiwa: nekoi primile hristijansko nestorijanstvo, drugi, kako Ujgurite, budizam, treti, kako Hazarite, ~ist judai-zam. Po bregot na Baltikot ima malku karaetski no i Gagauz Turci koi se katolici. No, celinata, na krajot od krai{tata }e go pri-fati islamot i }e go zadr`i kako svoja nova vera. Vo Anadolija }e se pojavat kako Muslimani so svoj sopstven razvien jazik. Arapsko pismo i ustroena dr`avna administracija. Ete tolku, najekspresno, za potekloto na imeto i za doa|aweto na Turcite vo Turcija. Pred niv, na maloaziskiot prostor so mileniumi se sudirale razni civilizacii koi tamu se formirale ili koi se dvi`ele kon toj del na svetot. Ne se ova prazni zborovi: vozi{ i gleda{ vo crveniot kamen na planinskite masivi izdelkani grobnici ili pe{teri od koi se lelee nekakva svetlina opi{ana vo knigi pred mileniumi. Mnogu pred Turcite, privlekuvani od mo`niot plen na bogatite gradovi-dr`avi na Mala Azija, ovde upa|ale vojskite na gospodarite na Mesopotamija. Tamu se istovaruvale i egipetskite faraoni. Samata ta Kleopatra doplovila tuka so mala borbena flotila kako pridru`ba: bo`em od `ed po nauka (da ja vidi bibliotekata vo Pergamum) a vsu{nost zaradi Mark Antoni i se {to bi zna~ela taa sredba za idninata na Egipet. Vo svoite pohodi kon Atina ogromniot maloaziski prostor morale da go sovladuvaat i Kserksovite vojski, a vo istiot pravec, no vo obratna nasoka, se dvi`ele kolku golemite helenisti~ki aspiracii tolku i makedonskata vojska. Ne znam kakvo mislewe po ova pra{awe ima gospodinot nekoga{en minister za odbrana Vlado Popovski koj ima trudovi za toa vreme. Dali od tie pohodi ostanale tragi i kaj nas, dali se prepoznatlivi i niz koi makedonski afiniteti? No, za toa ima poprili~no vo istoriografijata. Yvezdeniot pohod na Aleksandar Makedonski na istok, kon Persija i Indija, ima ostaveno brojni tragi dol` negovata mar{ruta niz Turcija. Tie se naprosto neizbri{ivi. Za niv mo`e da se doznae daleku pove}e od Prof. Dr Vasil Tupurkovski. Xepnoto izdanie na negoviot poznat trud za makedonskoto kralstvo na Filip i Aleksandar e fino ~etivo za pat.	THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005)