Voved, Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Obrazovanie,
Masovni medii,,
Turskiot jazik
Umetnost i kultura,
Turskata kujna,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

MRAMORNA REGIJA
Edrene, Istanbul, Jalova, Iznik, Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas, Asos, Ajvalik, Bergama, Izmir, Selxuk, Manisa, Sart, Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas,Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris, Fetije, Ka{, Demre, Finike, Kemer, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Mersin, Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja, Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa, Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,
SKI CENTRI,
SPEC-PONUDI
LITERATURA I LINKOVI,
KVIZOVI
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,





 

Tekstov {to po sila na okolnostite se pojavuva par ~osan niz ovoj vebsajt go pi{uvav za sosema drug medij, za mnogu pospecifi~na publika so definitivno izrazito poinakva potreba da go konsumira otkolku {to e toa sega slu~aj. Duri i ovoj voved e bespredmeten samo zatoa {to doa|a pred vas od monitor na kompjuter namesto od stranici na ilustrirana kmiga. [okira~ka besmisla: mo`e da si go otpe~atite sevo doma, no sepak, ne e toa. Kniga kupena vo kni`arnica e ne{to drugo.

Znamencata gore navestuvaat deka ova }e go imate na jazicite na narodite koi gi razvevaat. Me|utoa ovoj makedonski tekst e onoj vistinskiot i intimniot i im e namenet na Makedonci. Turci i Albanci koi pametat dolgo ili koi mo`at da u`ivaat da patuvaat so denecii napred imajki me mene za vodi~.

Me|utoa ova ne e jazi~en praktikum, ve`banka po Makedonski jazik. Vkupnosta na ova knixule mu se priveduva na vnimanieto na po~ituvaniot ~itatel so cel da mu bide kolku od prakti~na tolku od sekoja druga pomo{ vo podobroto zapoznavawe, da re~am zbli`uvawe, so sevkupnosta na ona {to niz pogolemiot del na Balkanot i osobeno vo Makedonija so vekovi ve}e se razbira i se ~uvstvuva pod poimot Turcija. Toj poim e kompleksen. Pri~ina za toa e negovata civilizaciska sloevitost. Taa se plasti od magli~avite prapo~etoci vo Manxuriskata golet do blesokot na sovremen Istanbul. Tekstov e delumno izraz na `elbata da go spodelam ~uvstvoto deka niz cela Mala Azija, i toa sosema bez napregawe, }e ~ue ~ovek daleku posilno eho od za nas istoriski zna~ajni nastani otkolku na koe i da e drugo mesto na planetava.

Ima kaj nas eden recidiv spored koj dene{na Turcija e dobra a Osmanliskoto carstvo e ona lo{oto. Toa deka Turcija kontinuirano ima konstruktivna i poddr`uva~ka izlezna platforma sprema Makedonija e poznato. No nejasno e ne{to drugo. Kako toa da e polo{a onaa sostojba vo 1903-ta (koga celokupna Makedonija be{e vo ramkite na edna ogromna i za na{ata nacionalnokulturna samobitnost sosema indiferentna imperija kako Osmanliskata) otkolku onaa situacija koja 10 godini podocna se manifestira{e kako kone~no iskasapena Makedonija pod krvni~kiodrodni~ka okupacija na tri mali, zaostanati, neprosveteni monarhii plus eden ordinaren ba{ibozuk? Za nas i dvete se nikakvi opcii, iako raspar~uvaweto be{e polo{o za nacionalnoto telo otkolku da ostane{e Imperijata u{te malku: }e bevme na kup storeni so nezavisnost. Ova go velam za{to vo izminatite stotina godini gi vidovme i gi zapoznavme vo sekakvi svetlini site nivni svetili{ta: i albanska Tirana, i bugarska Sofija i gr~ka Atina a bogami dosta dobro i srpski Belrad.

Pa zatoa, po tolku vreme, mislam, nema pri~ina da ne se nayre malku i vo Anadolija, kolevka na tolku civilizacii. Da ne e Makedonija nezavisna dr`ava, verojatno vakva eres vo odnos na slavjanskite a osobeno srpskite bra}a nema{e da mo`e da vidi bel den. Zna~i dopolnitelna pri~ina za celiov trud be{e taa fiksideja da se afirmira onoj del od anadolskoto koj na ovoj ili onoj na~in ima vrska so Makedonija, so nejzinoto duhovno i materijalno kulturno nasledstvo. Jasno deka ova e poddr{ka na site turisti~ki patuvawa kon Turcija. Toa e prekrasna zemja obdarena so izobilstvo prirodni i kulturnoistoriski retkosti. Nurkaweto vo niv go zbogatuva ~oveka. Turcite pak se prekrasen narod so bogata kultura, izvorna gostoqubivost, ~esnost, tolerantnost, izdr`livost sprema nepravdite {to gi zasipuvaat, so~uvani sfa}awa za semejniot i op{testveniot moral i fina gastronomija.

Mislev deka ako mu gi pretstavam na ~itatelot site tie argumenti }e pridonesam da se zanieti kon tie predeli kade za svoi pari }e se ~uvstvuva mnogu podostoinstveno, nekako pokomforno odkolku kade i da e na drugo mesto vo svetov. Za mene kako novinar a mislam i kako oficijalno nabeden znalec na golemata magija na turizmot od civilizaciski, rekreativen i sekoj drug aspekt, Turcija e edna od prvite tri svetski destinacii.

Poplo~an so volku dobri ili visokofrekventni nameri se poka`a deka proektov }e bide kako pat direktno vo pekolot. Kopaweto po u{te istoriski pikanterii za pointeresno ~etivo ili vnesuvaweto nekoi banalni PTT fakti, ceni, adresi ili razna statistika brzo stana nepodnoslivo te{ko. Koga celiot trud po koj znae koj pat }e otide{e vo edna od onie kutii so nedovr{eni proekti ostaveni za niedno vreme, samo ~uvstvoto na ogromen dolg sprema Mare, Igor i Irina me dovedoa do ovie posledni redovi. Vakvi vovedni blagodarnosni indiskrecii sekoga{ mi bile odvi{ni i nekako blazirani za konsumirawe bez lesna ma~nina no sega, kako {to me zaplisnuva i krajno vozmutuva ~ove~kata neblagodarnost taka ~uvstvuvam deka jas mora javno da ka`am deka potkrepata na Mare be{e presudna. Vo sekoj slu~aj, na site nevolji {to me gazat edno dolgo vreme, tie trojcata tolku silno me uveruvaa deka bandite po [ara ne se prateni od gore protiv ovoj proekt tuku za nametnuvawe na eden mrak vrz krevkata svetlina na Makedonija kako kulturno podnebje, kako pitomija koja otstojuva vekovi, deka straotijata }e se iskoreni i deka lu|eto pak }e sakaat da izleguvaat niz svtot pa i vo Turcija. I deka knigava }e bide polezna. Tie trojcata tolku mnogu imaat napraveno za mene {to ova e naprosto najmalku od se {to mo`ev da go storam da ne gi razo~aram celosno. Nakuso, tie bea presudniot motiv da se zavr{i proektot Turcija.

Sosema druga rabota e toa {to naprosto se ~uvstvuvav obvrzan da go doteram tekstot do izdavawe zaradi edna rakatka prijateli i poznanici koi tolku pomognaa da ja vidam Turcija vo pove}e navrati i vo razli~ni priliki ili pak me potkrepuvaa da go predadam tekstot vo pe~at. Me|u niv nekoga{niot ambasador na Turcija Pulat Taxar, eden blagoroden turski diplomat, koj slu`buva{e i vode{e golema bo`em tajna qubov vo Skopje, od kade zamina so ubavi spomeni. Jasno, bez Adem Kazan, koj ni be{e vdahnoven pridru`nik na edno dolgo patuvawe niz negovata zemja, nie nema{e da zapoznaeme nitu polovina od ona {to go vidovme i u`ivavme zaedno.

Posebna blagodarnost odi kon Olga Ivanova, ba{doajen, da ja turciziram titulava, na site na{i turisti~ki dejci, nekoga{ po~esen konzul na Holandija, i kon Blagoja Ivanov, suptilen pisatel, novinar i profesor vo penzija. Tie dvajcata tri godini izabija nastojuvajki, nutkajki i vnimatelno davajki mi potkrepa vo obidov. Toa otide do tamu {to mi be{e prosto nevozmo`no da ja zagubam nivnata doverba deka sega ve}e nema begawe i }e se izleze na megdan pred javnosta a ne da bide i ova samo u{te eden od redicata moi nedovr{eni proekti. Me|utoa u{te edna Ivanova, ovojpat Olga, d-r Olga Ivanova, na{ eminenten nau~nik i moja {kolska drugarka od pred 55 godini, vo edno vrelo leto go grabna tekstot i napregajki si go vidot do glavobolni seansi ~itawe, go pre~isti i taka, od nea utlisan, izleguva vo ovaa forma a za {to sum i bezkrajno blagodaren.

Vo Amstelveen, apri-ljuni 2001