|
START - DOMA - HOME
OFICIJALNA PROGRAMA ISTANBUL 2010
Voved - Intro,
Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik, Nikea,
Vo i okolu Bursa, Uludag,
Rajot na Pticite,
Dardanelite, ^anakkale,
Kutahija
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandria Troas,
Asos, Ajvalik,
Do Bergama - Pergamum,
Manisa,
Niz Izmir,
Efes i Selxuk,
Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Liciskiot breg i nasledstvo
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke,
Mersin,
Tarsus, Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija
REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara, Bogazkale,
Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Dijarbakir,
Malatja
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
Tekstov {to po sila na okolnostite se pojavuva par~osan niz ovoj vebsajt go pi{uvav za sosema drug medij, za mnogu pospecifi~na publika so definitivno izrazito poinakva potreba da go konsumira otkolku {to e toa sega slu~aj. Duri i ovoj voved e bespredmeten samo zatoa {to doa|a pred vas od monitor na kompjuter namesto od stranici na ilustrirana kmiga. [okira~ka besmisla: mo`e da si go otpe~atite sevo doma, no sepak, ne e toa. Kniga kupena vo kni`arnica e ne{to drugo.
Znamencata gore navestuvaat deka ova }e go imate na jazicite na narodite koi gi razvevaat. Me|utoa ovoj makedonski tekst e onoj vistinskiot i intimniot i im e namenet na Makedonci.
Turci i Albanci koi pametat dolgo ili koi mo`at da u`ivaat da patuvaat so decenii napred imajki me mene za vodi~.
 Me|utoa ova ne e jazi~en praktikum, ve`banka
po Makedonski jazik.
Vkupnosta na ova knixule mu se priveduva na vnimanieto na po~ituvaniot
~itatel so cel da mu bide kolku od prakti~na tolku od sekoja druga pomo{ vo podobroto zapoznavawe, da re~am zbli`uvawe, so sevkupnosta na ona
{to niz pogolemiot del na Balkanot i osobeno vo Makedonija so vekovi ve}e se razbira i se ~uvstvuva pod poimot Turcija. Toj poim e kompleksen.
Pri~ina za toa e negovata civilizaciska sloevitost. Taa se plasti od magli~avite prapo~etoci vo Manxuriskata golet do blesokot na sovremen Istanbul.
Tekstov e delumno izraz na `elbata da go spodelam ~uvstvoto deka niz cela Mala Azija, i toa sosema bez napregawe, }e ~ue ~ovek daleku posilno eho
od za nas istoriski zna~ajni nastani otkolku na koe i da e drugo mesto na planetava.
Ima kaj nas eden recidiv spored koj dene{na Turcija e dobra a Osmanliskoto carstvo e ona lo{oto. Toa deka Turcija kontinuirano ima konstruktivna i
poddr`uva~ka izlezna platforma sprema Makedonija e poznato. No nejasno e ne{to drugo.
Kako toa da e polo{a onaa sostojba vo 1903-ta (koga celokupna
Makedonija be{e vo ramkite na edna ogromna i za na{ata nacionalnokulturna samobitnost sosema indiferentna imperija kako Osmanliskata) otkolku
onaa situacija koja 10 godini podocna se manifestira{e kako kone~no iskasapena Makedonija pod krvni~kiodrodni~ka okupacija na tri mali, zaostanati,
neprosveteni monarhii plus eden ordinaren ba{ibozuk? Za nas i dvete se nikakvi opcii, iako raspar~uvaweto be{e polo{o za nacionalnoto telo otkolku da
ostane{e Imperijata u{te malku: }e bevme na kup storeni so nezavisnost.  Ova go velam za{to vo izminatite stotina godini gi vidovme i gi zapoznavme vo
sekakvi svetlini site nivni svetili{ta: i albanska Tirana, i bugarska Sofija i gr~ka Atina a bogami dosta dobro i srpski Belrad.
Pa zatoa, po tolku vreme, mislam, nema pri~ina da ne se nayre malku i vo Anadolija, kolevka na tolku civilizacii. Da ne e Makedonija nezavisna dr`ava,
verojatno vakva eres vo odnos na slavjanskite a osobeno srpskite bra}a nema{e da mo`e da vidi bel den. Zna~i dopolnitelna pri~ina za celiov trud be{e
taa fiksideja da se afirmira onoj del od anadolskoto koj na ovoj ili onoj na~in ima vrska so Makedonija, so nejzinoto duhovno i materijalno kulturno nasledstvo.
Jasno deka ova e poddr{ka na site turisti~ki patuvawa kon Turcija. Toa e prekrasna zemja obdarena so izobilstvo prirodni i kulturnoistoriski retkosti.
Nurkaweto vo niv go zbogatuva ~oveka. Turcite pak se prekrasen narod so bogata kultura, izvorna gostoqubivost, ~esnost, tolerantnost, izdr`livost
sprema nepravdite {to gi zasipuvaat, so~uvani sfa}awa za semejniot i op{testveniot moral i fina gastronomija.
Mislev deka ako mu gi pretstavam na ~itatelot site tie argumenti }e pridonesam da se zanieti kon tie predeli kade za svoi pari }e se ~uvstvuva mnogu
podostoinstveno, nekako pokomforno odkolku kade i da e na drugo mesto vo svetov. Za mene kako novinar a mislam i kako oficijalno nabeden znalec
na golemata magija na turizmot od civilizaciski, rekreativen i sekoj drug aspekt, Turcija e edna od prvite tri svetski destinacii.
 Poplo~an so volku dobri ili visokofrekventni nameri se poka`a deka proektov }e bide kako pat direktno vo pekolot. Kopaweto po u{te istoriski pikanterii
za pointeresno ~etivo ili vnesuvaweto nekoi banalni PTT fakti, ceni, adresi ili razna statistika brzo stana nepodnoslivo te{ko. Koga celiot trud po koj
znae koj pat }e otide{e vo edna od onie kutii so nedovr{eni proekti ostaveni za niedno vreme, samo ~uvstvoto na ogromen dolg sprema Mare, Igor
i Irina me dovedoa do ovie posledni redovi. Vakvi vovedni blagodarnosni indiskrecii sekoga{ mi bile odvi{ni i nekako blazirani za konsumirawe bez lesna ma~nina
no sega, kako {to me zaplisnuva i krajno vozmutuva ~ove~kata neblagodarnost taka ~uvstvuvam deka jas mora javno da ka`am deka potkrepata na Mare
be{e presudna. Vo sekoj slu~aj, na site nevolji {to me gazat edno dolgo vreme, tie trojcata tolku silno me uveruvaa deka bandite po [ara ne se prateni od
gore protiv ovoj proekt tuku za nametnuvawe na eden mrak vrz krevkata svetlina na Makedonija kako kulturno podnebje, kako pitomija koja otstojuva vekovi,
deka straotijata }e se iskoreni i deka lu|eto pak }e sakaat da izleguvaat niz svtot pa i vo Turcija. I deka knigava }e bide polezna. Tie trojcata tolku mnogu
imaat napraveno za mene {to ova e naprosto najmalku od se {to mo`ev da go storam da ne gi razo~aram celosno. Nakuso, tie bea presudniot motiv da se
zavr{i proektot Turcija.
 Sosema druga rabota e toa {to naprosto se ~uvstvuvav obvrzan da go doteram tekstot do izdavawe zaradi edna rakatka prijateli i poznanici koi tolku pomognaa da ja vidam Turcija vo pove}e navrati i vo razli~ni priliki ili pak me potkrepuvaa da go predadam tekstot vo pe~at.
Me|u niv nekoga{niot ambasador
na Turcija Pulat Taxar, eden blagoroden turski diplomat, koj slu`buva{e i vode{e golema bo`em tajna qubov vo Skopje, od kade zamina so ubavi spomeni.
Jasno, bez Adem Kazan, koj ni be{e vdahnoven pridru`nik na edno dolgo patuvawe niz negovata zemja, nie nema{e da zapoznaeme nitu polovina od ona
{to go vidovme i u`ivavme zaedno.
Posebna blagodarnost odi kon Olga Ivanova, ba{doajen, da ja turciziram titulava, na site na{i turisti~ki dejci, nekoga{ po~esen konzul na Holandija,
i kon Blagoja Ivanov, suptilen pisatel, novinar i profesor vo penzija. Tie dvajcata tri godini izabija nastojuvajki, nutkajki i vnimatelno davajki mi potkrepa vo obidov.
Toa otide do tamu {to mi be{e prosto nevozmo`no da ja zagubam nivnata doverba deka sega ve}e nema begawe i }e se izleze na megdan pred javnosta
a ne da bide i ova samo u{te eden od redicata moi nedovr{eni proekti.
Me|utoa u{te edna Ivanova, ovojpat Olga, d-r Olga Ivanova, na{ eminenten nau~nik i moja
{kolska drugarka od pred 55 godini, vo edno vrelo leto go grabna tekstot i napregajki si go vidot do glavobolni seansi ~itawe, go pre~isti i taka, od nea utlisan,
izleguva vo ovaa forma a za {to sum i bezkrajno blagodaren.
Vo Amstelveen, april-juni 2001
Natamu ovoj portal se apdejtira od 22 fevruari 2009 godina
|
RECOMMENDED
Na{a preporaka
Owner-manager
Mr. Faruk Terzihan
Kapali Carsi
Kalpakcilar Caddesi Nr.52
+9 0212 526 24 73
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
