Start - Doma - Home



istanbul 2010

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

Islamot e monoteisti~ka religija. Toa zna~i deka postoi samo eden Gospod i toj Gospod e Alah.
Sudbinata (Kismet odnosno Mehtub) na sekoj ~ovek mu e predopredelena, taa e Alahova volja i nikoj ne mo`e da stori ni{to za da ja izmeni.

Bo`jite zakoni se prenesuvaat preku prorocite na koi samiot Gospod im gi otkriva. Me|u niv islamot gi bele`i i Avram, Isak, Mojsie, Isus i Jovan Krstitelot, a samiot Muhamed e najgolemiot od niv site.

Islamot, zna~i, temeli na u~ewata na Muhammed Ibn Abdallah , op{to poznat kako Prorok Muhamed. Roden kon 570-ta godina vo Meka, toj prvpat zapo~nal da propoveda kon 607-ta godina. Postojat dva osnovni izvori na islamskata doktrina. Tie se vo forma na dve knigi.

Ednata se vika Koran dodeka drugata e Suna. Muslimanite go imaat Koranot kako bukvalen zapis na porakite koi Gospod, preku arhangel Gavril, od zbor do zbor mu gi ispratil na Muhamed. Ottamu Koranot e bezgre{en. Toj ima 114 poglavja {to se vikaat suri. Mestoto na sekoja sura vo Koranot ne e spored hronolo{ki red tuku spored nejzinata dol`ina. Bez ogled na toa {to nekoi u~eni tvrdat deka prorokot Muhamed mu gi diktiral na nekoj pisar zborovite {to mu gi prenel arhangel Gavril, denes za kone~en i svet tekst se smeta samo arapskata verzija zabele`ana od tretiot Kalif (Otman (644-656 godina). Patem samo }e napomenam deka "kalif" zna~i "naslednik na prorokot Muhamed". Nosivosta na zborot e ogromna, no toa za hristijanite e malku nejasno. Prviot Kalif po Muhamed bil Abu Bakir, koj vladeel samo dve godini (632 - 634) a po nego vtoriot Kalif Omar, koj vladeel od 634 - 644.

Imeto na vtorata kniga, Suna, na arapski zna~i (vo kontekst) primer ili na~in na odnesuvawe". Vo nea gri`livo se registrirani site dejstva, mislewa i iska`uvawa na prorokot Muhamed. E, taa i taka od prorokot preslikana lista primeri za prakti~no odnesuvawe na vistinskiot musliman vo sekojdnevieto se vika Hadith. Na na{inski toa e, jasno, adet, odnosno obi~aj. Taka e red i nema ~ovek {to da mu ja misli za{to ako raboti spored adetite zapi{ani vo nea, sigurno nema da ja gre{i. Tekstot na Sunata prvpat e staven na hartija kon 9-ot vek. Muslimanite koi gi prifa}aat Koranot i Sunata se vikaat Suniti. Pravilata na Koranot i Sunata kako edinstvena celina go pravat islamskiot svet zakon {to se vika [arija (Shariah. Vo Turcija toj e zamenet so gra|anski i krivi~ni zakoni napraveni spored zapadnoevropski terk.

[iitite pak se muslimani koi go po~ituvaat Koranot, no ne i Sunata. Tie se vtora golema sekta na islamot. Delbata ja predizvikal Ali, bratu~ed i zet na prorokot Muhamed. Imeno, Ali stanal ~etvrti kalif vo 656 godina. Bil na mislewe deka samo krvni srodnici na prorokot Muhamed mo`e da bidat legitimni kalifi. So toa ne samo {to toj i negovite ne gi priznavale prethodnite tri kalifi, tuku barale vo idnina samo ~lenovi na semejstvoto na Mohamed da mo`e da ja nosat ovaa funkcija. [iitite (doa|a od Shiat Ali, Partija na Ali) ne priznavaat nikogo za kalif ako ne e krvna roda na Ali. Po negovoto ubistvo, vo 661 godina, site sledbenici pobegnale od Arabija. Tie o~ekuvaat spasenie od Mahdi, a toa }e e onoj koj }e bide nivniot posleden imam ({to zna~i dvanaesettiot [ia) i koj }e vtemeli apokalipti~na pravi~nost na duwava.

Spored Koranot, islamot e primordijalna i univerzalna religija. Vo bukvalen prevod arapskiot zbor islam zna~i "da se predade{". Vo kontekstot na Koranot ova se podrazbira taka {to zna~i da i se predade{ na voljata Gospodova. ". ^ovek koj go ispoveda islamot e musliman. Muslimanite ne sakaat da gi nare~uvaat Muhamedanci zatoa {to toa podrazbira kult na li~nosta na Muhamed, pojava zabraneta so Koranot. Za niv prorokot Muhamed ne e bo`estveno su{testvo nitu spasitel ili kral na kralevite, kako Isus kaj hristijanite.

Ne treba mnogu za da se bide musliman. Postojat samo pet "Stolba na Verata". Prviot e Shahidah. ^ovek mora da ka`e, da sfati, da veruva i barem edna{ vo `ivotot pred drug musliman javno da izre~e deka "Nema drug Bog osven Gospod i Muhamed e negov prorok".

Vtoriot e Salat. Toa zna~i deka muslimanot mora da se moli pet pati na den: v zori, taa molitva se vika imsak, napladne (ogle, popladne (ikindi), na zajdi sonce (aksam) i nave~er (yatsi). Molitvata e kongregacionen (zaedni~ki) ritual, no onie koi se spre~eni mo`e da ja izvr{at i individualno, kade [to }e se zate~at. Vo dnevniot pe~at, zemete eden broj Hurriyet, izleguva rubrika ( Namaz Saatleri) i vo nea se objavuva lista od 30-40 gradovi niz celiot svet, so to~noto lokalno vreme koga sekoja od tie pet dnevni molitvi treba da se izvede. Tamu }e vidite deka 3 april 2001 godina i vtornik, po Rumi Yil broeweto e 1416 godina a po Hicri Yil 1421 godina. Tamu isto pi{uva deka utrinskata, im{ak, molitva vo Amsterdam mora da po~ne vo 5:05 ~., vo Utreht vo 5:11 ~. Vo London vo 4:34 ~ vo Oslo vo 4:03 ~... Zo{to e toa taka }e treba da ~itate na nekoe drugo mesto. Mene mi be{e cel da ja ilustriram impliciranata striktnost na po~ituvaweto na zapi{anoto vo Koranot.

Nie imame eden mnogu lastiklija priod kon ideolo{ko-zakonskite pra{awa. Toa go nao|ame ujgun za li~niot komfor. Pa posle site drugi ni se vinovni.

Zatoa {to Koranot go temeli veroispoveduvaweto na islamot vrz ~istota, molitvata nalaga miewe na ustata, glavata, na vratot, na racete do laktite, i na stapalata do glu`dovite so iste~na voda. Me|utoa, ako navistina nema teku{ta, mo`e i druga, ezerska, da re~eme, voda.
Ako nema voda mo`e da se izvr{i i so ~ist pesok. Ako nema nitu pesok - dovolno e da se izvedat dvi`ewata na mieweto, da se izvr{i ritualot. Oblekata mora da bide isto taka ~ista, pa zatoa obuvkite se vadat pri moleweto. Po~vata na koja se izveduva toa, isto mora da e ~ista, pa zatoa postoi molitveno kilim~e. Seto toa, jasno, sozdava navika: onie {to od peda deca petpati na den gi izveduvaat tie dvi`ewa, nemaat problem vo onie klimatski uslovi da pojdat vo oazite sve`ina (kakvi {to se xamiite) i vo nivnite sen~esti dvorovi da se mijat so studenata voda od {edrvanite pet pati na den.

Edna{ vo Ka{, srede pladne, gledav cela brigada izberbateni, skisnati avtomehani~ari kako, zaedno so sajbijata gi ostavaat avtomobilite (me|u niv i na{iot raskantan Golf) i kako po pet{est minuti se transformiraat vo mladi, ubavi, osve`eni, ~isti lu|e koi so prosvetleni lica odat na molitva.

Tretiot stolb na islamot e Sakat . Toj od onie koi se ~uvstvuvaat muslimani bara da delat darovi po siroma{tijata. Golem broj lu|e, duri i onie koi nemaat mnogu, daruvaat so zadovolstvo. Toa mo`e da se organizira i kako edinstven obvrzuva~ki danok za poedinecot i zaednicata umma . Nekoga{ ovoj danok bil 2,5% (simbolika, a?) od za{tedenite pari ili ostvarenata pe~alba, odnosno trkalezni 10% od zemjodelsko-sto~arskiot godi{en beri}et.