Normalno e za grad so istorisko nasledstvo od 5.000 godini da mo`e da se napi{e ne samo edna glava vo turisti~ki vodi~ tuku cel ep kako Ilijada. Na Homer ne mu ni trebalo mnogu da patuva za da najde temi za svoite golemi dela. S¢ {to napi{al deka se slu~uvalo, ako se slu~uvalo, se slu~uvalo ovde okolu negoviot roden grad.

Prviot poet na svetot e roden na bregot na rekata {to denes se vika Halkapinar Suyu, a toga{ Meles. Izmir se vikal Smyrna, spored bo`icata Myrina koja vo ovie krai{ta bila mnogu popularna u{te pred vleguvaweto na Eolcite. Tie u{te so svoeto zasednuvawe tuka nekoi 1.000 godini pred Hrista, ve}e bile posebno nakloneti kon bo`icata Nemeza (Nemaesis). Postoi i legenda za toa kako Homerovite predoci se naselile ovde.

Imeno, koga edna{ Eolcite (navodno do posledniot) izlegle nadvor od gradot za da go proslavat so vino i ra`nevi praznikot na Dionisus si vlegle Jowanite vnatre i nikoga{ pove}e ne gi pu{tile Eolcite nazad na ogni{tata. Zvu~i kako da stanuva zbor za prvi divovseleni ("sqatters") vo istorijata na ~ove{tvoto, bez kapka krv, bez prisilno iseluvawe: lap cel grad. Carstvo. Ama kako do{lo taka po{lo. Neli i nad popot ima pop: po nekoe vreme voinstvenite Lidijci gi imaat pretepano i napudeno Jonijcite od Smirna, gradot go rastemelile i go ostavile vo urnatini, da go ~eka doa|aweto na Aleksandar, a samite se povlekle vo svojot Sardis.

Koga Aleksandar kone~no se na{ol ovde na pat za Indija, generalite mu priredile bogat lov i gozba vo polite na planinata Pagus (Turcite nea, mnogu poromanti~no, ja vikaat Kadifekale) kade, otkako najaden legnal da priodmori, mu se sonilo deka na istoto mesto treba da podigne nov grad. Taka Smirna e preporodena i nabrgu dobila specijalen status na 13-ta ~lenka vo Jonskata konfederacija na gradovi. Tvrdinata na Aleksandar, prakti~no vo centarot na gradot, i denes e omileno izletni~ko mesto. Vo vremeto na raspar~uvaweto na Aleksandrovata imperija Smirna mudro gi odbirala sojuznicite. Marcus Aurelius vo 178 god. pra}al mnogu pari od Rim kako pomo{ za obnova na gradot od katastrofalen zemjotres. Ovde[nata Agora, neverojatno ubavo so~uvana, e apsolutno najgolem pokrien bazar na antikata, ej tamu od pred 2200 godini. Neverojatno. Naprosto MORA da otidete do Arheolo[kiot muzej kaj Agorata, toa e pro[etka po ~ist vozduh, i ednostavno u`ivajte. Ova se fotki od razni eksponati.



I taka bilo med i mleko s¢ tamu do 1402 godina, koga Izmir bil vo procut. No, toga{, kako furija, do{ol mo}niot Timurlen. So nego javale u{te nekoi sto do dvesta iljadi besni kowanici ~ij tabiet bil da `arat i palat s¢ pred sebe. Smirna ja storile pepel. Temniot period trael 133 godini koga vo 1535 Sulejman Veli~estveniot potpi{al hati{erif so koj na francuskite trgovci im dal pravo za prestoj i rabota vo Smirna i sultanovite zemji.

Izmir, da zboruvame pravo, nikoga{ ne im legnal na Otomanite. Mislam na Osmanliskite sultani. Najverojatno deka ne go smetale za dovolno sigurno mesto. Vo cel grad nema nitu edna sultanska xamija, najuverliva ilustracija za marginalnata va`nost na ovoj kraj vo tek na 700 godini imperija. Mo`e da si poroben grad pa }e pomine{ poubavo samo ako eden sultan isturi pari vo tebe, otkolku da si Izmir i site sultani na da ne te smetaat za ni{to.

So se poprisutnite Francuzi, Smirna zapo~nuva da go dobiva se-ga{niot mediteranski {arm ~ij apogej trael do pred okolu eden vek: vreme koga ova bilo kosmopolitski centar vo koj nemalo de-loven ~ovek {to ne zboruval po 5-6 jazici. Po Prvata svetska vojna na sojuznicite ne im bilo te{ko kaj zanesenite Grci na sekakov na~in da ja pottiknuvaat takanare~enata "megali idea" na zaneseniot Elefteros Venizelos, edna naprosto nepresmetli-va {to bi rekle Hrvatite spodoba. Toj mal kasap od Krit imal niet da go obnovi Vizantiskoto carstvo kako toa da imalo nekoja vrska so kritskata pustelija ili so prekutrupa pripleskanata Grcija. Beznade`ni platenici poa|aat vo sekakvi avanturi pa taka, sme{no ko~operni trupi na gr~ka vojska vo 1920 godina se istovarile tuka so niet da mar{iraat do Pont. Tie gi osvoile em Izmir em Bursa i koga, onaka {tedro pomagani, neobmisleno se zaletale kon Ankara, do`iveale `estok poraz.

Ataturkovite armii gi imaat frleno invazionite vojski do more-to, a dodeka vo zavr{nite borbi gr~kite trupi begale kon ukotve-nite brodovi vo pristani{teto, vo Izmir izbil stra{en po`ar i go uni{til najgolemiot del na gradot. Do denes Turcite i Grcite me|usebno se obvinuvaat za toa koj go potpalil gradot. Kako pos-ledica na taa nesre}a Izmir mo`e{e da se obnovi na posovre-meni urbanisti~koarhitektonski osnovi. Denot na vleguvaweto na Ataturkovite osloboditelni vojski vo Izmir (9.IX.1922 godina) so golema pompa se proslavuva kako Kurtulus Gunu ili kurtulden. Taa gr~ka ofanziva mora da bila tolku svirepa {to nema ostaveno nikakvi mo`nosti za opstanok na gr~koto nasele-nie vo Anadolija. Toa e golema {teta za{to po osum vekovi koeg-zistencija na me{ano naselenie, Izmir ili "neverna Smirna", izgleda kako da ima poprili~no izgubeno od toj duh na otvoren mediteranski grad so {lifuvan {arm i golemi aspiracii.

SOVREMEN IZMIR
Raspolo`en kaskadno vo prekrasniot i {irok zaliv, isprese~en so avenii obrabeni so visoki stari palmi, celiot vo nekakva pulsira~ka kreativna treska, Izmir ("ubavata Smirna") e tretiot milionski grad na Turcija. Ova e vistinska vlezna porta vo regionot na najzna~ajnite kulturnoistoriski lokaliteti na drevnite civilizacii i na sovremenite superkomforni turisti~korekreativni centri. Koga }e is~ekori odovde ~ovek naprosto se ni~kosuva vo zamajuva~ki istoriski vodovrte` ~ija mileniumska hipnoti~ka mo} besno se sudira so rasko{no bogatata i mnogu impresivna prirodna ubavina. Ponesuva~kiot tatne` na istorijata i prirodata na ovoj del na Turcija e kako Vagnerova simfonija. Makar{to e klokoten urban centar, gradov priveduva malu od taa dramati~nost: sozdaden e za kratka relaksacija i {oping. Du}anite krckaat so dobra svila, dobro izraboten mesing, ko`a i bakar. Za odmor se odi vo nedale~nite luksuzni letuvali{ta i pla`i.

Drugoto vo Izmir e turisti~ki sightseeing {to te{ko bledi vo se}avaweto. Prostorot na Ferik Osman Pasa Cami sega e park, no xamijata e interesna za{to tuka e zakopana majka mu na Kemal Ataturk, hanumata Zubeyde. Vredi da se provozite so poznatiot gradski lifttramvaj od 1907 me|u Karatas i Guzelyali konak so visinska razlika od 50 metri, edinstven vo Turcija a raboti na voda.

Vistinski Izmir se sre}ava na tri punkta. Prviot e Konak Meydani (Plo{tad na dr`avnata palata) ili ednostavno "Konak". Okolu nego se zgradite na gradskoto sobranie i drugite organi na vlasta, edna mala stara xamija, Saat kuleto (oficijalen simbol na gradot) i pristani{teto {to Konak go povrzuvaat so predgra-dieto Karsiyaka. Konak, istovremeno, e stanica za avtobusi, taksii i dolmu{i, a i glaven vlez vo ~ar{ijata ~ija arterija, Anafartalar Caddesi, niz bazarot odi do `elezni~kata stanica Basmane. Odovde se poa|a kon Efes i Ku{adasi. Za kompleten opis nedostasuvaat samo u{te dva zbora: vistinski haos.

Vtoriot punkt e Alsancak (Alsanxak e i `elezni~ka stanica i pristani{te) od kade kon centarot se dvi`at site onie {to ovde doa|aat so brodovi i mnozinstvoto avtomobilizirani turisti. Alsan~ak e samo nu`na orientaciona to~ka vo Izmir, ni{to pove}e. Prakti~no Alsan~ak i Konak se povrzani so dvete glavni gradski avenii. Povozbudlivata, oficijalno Ataturk Caddesi, se protega dol` samiot breg i ne mo`e da se proma{i i da sakate. Izmir~ani ja vikaat Birinci Kordon (Prv Kordon). Ednata, zasen~ena so visoki palmi, strana na ovaa avenija e beskrajna veriga bleskavi du}ani, restorani i agencii. Drugata strana e nizok kej {to romanti~arite go koristat za {etali{te, a moreto za isfrlawe bela pena od raspalavenite branovi. Moreto ovde e relativno mal zaliv kako potkovica a sepak, dodeka sonceto tone na zapad ~ovek ima ~uvstvo deka celiot Mediteran, rasprskan vo igli~esti kapki, kako da mu vleguva vo site pori na teloto ednovremeno. Paralelno so ovaa avenija te~e Cumhuriyet Bulvari (Bulevar na Republikata) {to narodot go vika Ikinci Kordon, zna~i Vtor Kordon.

Tretiot punkt se vika Cumhuriyet Meydani (Plo{tad na Republikata) i se nao|a me|u Alsan~ak i Konak, me|u Birin~i i Ikin~i Kordoni. Celiot e vo znamiwa. Postojano duva nekoj blag morski veter a bajracite paftaat, paftaat, paftaat. Nad niv, izlean vo bronza, Ataturk. Java na kow i gleda, nekako kopne`livo, kon zapad. Okolu plo{tadot, na koj izleguvaat i Gazi Osman Pasa Bulvari i Sehitler Nevres Bulvari se nao|aat centralnata po{ta, turisti~koto informativno biro, terminalot na THY, Buyuk Efes Oteli i zgradata Pasaport kade nekoga{ se istovaruvale belosvetskite gospoda taze dojdeni na skitawe niz Otomanskata Imperija. Tuka se nao|a i izmirskata ispostava na turskata pomorska plovidba, TDC. Od ovoj plo{tad po Sehitler Nevres Bulvari pe{ki se doa|a do Kultur Parki, u{te edna zna~ajna izmirska lokacija. Toa e kompleks na rekreativen, kulturen i saemski prostor vo koj me|u 20 avgust i 20 septemvri sekoja godina se odr`uva najgolemata turska stopanska priredba prosledena so bezbroj drugi manifestacii.

Finalna atrakcija e Kadifekale so Asansjor. Do nea najslesno se stignuva od Konak Mejdani so dolmu{ (imaat znak "K.Kale") na koj mu trebaat 15 minuti do tvrdinata. Pogledot od tamu e nezaboraven. Idealno vreme da se pristigne na Kadifekale e na eden ~as pred zajdisonce. Poubavo e otkolku {to mo`e ~ovek da zamisli deka }e bide ubavo. Blizu do vlezot vo tvrdinata, za onie na koi stilot na gustiraweto na prirodnite ubavini im nalaga da klinkaat mraz vo ~a{ata so pijalak, ima nekolku ubavi kafeani so terasi-vidikovci. Koga sonceto }e re~e da tone a dolu vo gradot od minariwata }e po~ne da se oglasuvaat muezinite so svoite ve~erni povici na molitva, niz Izmir se palat svetla vo grozdovi. Zvu~at kako pesna so poseben mek tonalitet. Ovde-onde }e se sudrat visoko vo vozduhot za nabrgu seto toa da se slee vo eden blago vibrira~ki i mnogu specifi~en zvuk. Samo kolku da se potsetite kade ste.

Rekov: objektivno nema mnogu za istra`uvawe ovde. Koga ~ovek }e zavr{i so Kadifekale, a prethodno se odmoril kraj ekskluzivni-te bazeni vo parkovite na Buyuk Efes Oteli (mo`e so dnevna vlez-nica) ostanuva fakultativno u`ivawe i podgotovka za istra`u-vawe na okolinata. Toa podrazbira serija izleti do mesta kakvi {to se pro~ueniot Efes, pitoreskniot Ku{adasi, velelepnoto Pamukkale, Krezoviot Sardis ili nau~niot Pergamum, Didima, Priene ili Miletus. Ekskurziite do tie mesta (celodnevni, so vklu~en ru~ek) lokalnite agencii gi izveduvaat obi~no za $25-$35 i poa|aat dosta rano nautro. Vo li~na re`ija istoto se izve-duva mnogu poevtino (za okolu $6-$7) no, zatoa mnogu ponaporno.

AVTOBUSKITE VRSKI so site mesta vo zemjata se odli~ni a ima i redovna linija za Skopje. Po princip site ovie linii se direktni ekspresi. Do glavnata avtobuska stanica Yeni Garaj, {to e impresivno funkcionalna i se nao|a severoisto~no od centarot na gradot, na Sehitler Caddesi vo predgradieto Halkapinar, se doa|a so avtobus na gradskiot soobra}aj {to nosi oznaka br.50 odnosno so dolmu{ ili taksi. Onie koi patuvaat so podobrite avtobuski firmi, kako na primer "Varan", imaat servis arabasi (minibus) so koj besplatno se prevezuvaat do centarot na gradot. Od zori do polno} kon Ankara poa|aat 40, a kon Istanbul nad 70 (sedumdeset) direktni ekspresni avtobusi. Mislam deka nema mesto vo Turcija kon koe turist navistina saka da pojde a da nema direktna ekspresna vrska od Izmir, pa zatoa ne treba da se nabrojuvaat onie 80-90 takvi linii. Kaj Konak Mejdani ima u{te edna avtobuska stanica {to go opslu`uva samo poluostrovoto ^esme.

@ELEZNI^KITE LINII se slevaat vo centralnata Basmane Gerindan `elezn~ka stanica koja se nao|a na po~etokot na Fevzi Pasa Bulvari. Sega, ne e toa ba{ frankfurtski Hauptbanhof, no odovde sepak se patuva za Ankara, Istanbul, Ajdin, Denizli, Alasehir i Konla. Za Ankara ima ekspresni vozovi. Bilet vo pulman ~ini $5, celo kupe so dve/tri legla $35. Za Istranbul ima kup vrski, biletot e okolu $5.

AVIONSKITE VRSKI na Izmir vo me|unarodniot i vnatre{niot redoven i ~arter soobra}aj dnevno gi odr`uvaat duzina aviokompanii. Me|u drugite British Airways, KLM, Austrian Airlines, Olympic, Air France. Bilet od Skopje do Izmir ~ini okolu $150. So Turskata aviokompanija ili Olimpik, Skopje ima redovni vrski (so prefrlawe) preku celata godina. Turk Hava Yollari (THY) dnevno ima 10 leta preku Istanbul. Od Cigli Havaalani (Aerodrom ^igli) do terminalot kaj Buyuk Efes Oteli avtobusite na THY vozat za okolu $1. Postojat i poveke drugi lokalni i stranski aviokompanii {to odr`uvaat cela mre`a vrski. Biletot do Istanbul ~ini okolu $55, do Ankara $50, a do Antalija $45.

BRODSKITE VRSKI so krajbre`nite gradovi na Turcija se dobri, a samoto patuvawe e nastan (prijaten). Se poa|a od Yeni Liman vo kvartot Alsan~ak. Vleguvaweto so brod vo Izmir, osobeno kve~erina, e nezaboraven spomen. Od pristani{teto do Konak Mejdani ima bezbroj avtobusi, dolmu{i i evtini taksi vozila.

SMESTUVAWE I ISHRANA
Duri i vo {picot na sezonata, vo tekot na Me|unarodniot saem, ovde ne e problem da se najde skromen, ~ist, centralno lociran i relativno evtin hotel. Vo takov, dvokrevetna soba ne bi trebalo da ~ini pove}e od $15$16 makar{to gi ima i za $10, no i za $25. Smestuvaweto vo Izmir, kade se ostanuva prvenstveno zaradi izletite vo negovata okolina, e pred s¢ pra{awe na stil i buxet. Ova e grad na golemi i vidlivi socijalni razliki {to silno se ~uvstvuvaat vo dopirot na isturenoto bogatstvo po posnata ko`a na op{testvenoto tkivo.

Luksuzniot Buyuk Efes Oteli (Gaziosmanpasa Bulvari 1, tel.144.300) e vistinsko mesto od kade najlesno mo`e da se sogleda seto ova. Hotelot e kako slika od propaganden plakat: smesten vo centarot na gradot ima svoja ogromna gradina so tenis kortovi, bazeni (ednata strana e zastaklena za seirewe na podvodnite aktivnosti na nepretpazlivite kapa~i, a osobeno kapa~ki, xanum), kockarnici, kabare, sauna i amam, mal Manhetn luksuzni prodavnici, po{ta i s¢ drugo {to mu sleduva na rangot. Ima serija restorani, sali za razonoda, snek barovi, cve}arnici, sopstven parking so odli~na posluga i odli~na kujna. Niz toj prostor paradiraat debeli biznismeni so zapaleni puri vo ustite, nekoi devoj~iwa, zavodlivi crnki i brineti so zlatni sinxir~iwa po glu`dovite, a mislam i pogore, na koi im se gleda deka ni{to `ivo na svetot ne gi interesira. Pokraj niv nekoi momci isto so sinxir~iwa, mnogu pote{ki od onie na devoj~iwata, isto nezainteresirani za s¢ osvem za sebe samite.

Dvokrevetnata ovde varira od $70-$120 zavisno od sezonata i od pogledot {to go nudi sobata. Servisot od 15% doa|a zgora, a pojadokot e vklu~en vo cenata. Povremeno vo gradinata kaj maliot bazen se odr`uvaat bogati svadbi: obi~no se najaveni na tablata za informacii vo lobito na hotelot. Pokanete se sami. Vo Turcija ven~avkata e vistinski spektakl, a ovde od nea pravat filmska storija. Go ka`uvam ova kako o~evidec, a moite mi se svedoci. Kismet Oteli (1377 Sokak No.9, vedna{ zad Bujuk Efes hotelot) dvokrevetna so erkondi{n ~ini okolu $40, a vo mnogu pristojniot Anba Oteli, Cumhuriyet Bulvari 124, tel.144.380, dvokrevetna so pojadok ~ini gore-dolu okolu $45. Sli~ni ceni imaat Izmir Palas Oteli Birin~i Kordon, na prese~kata Mustafa Enver Bulvari so Talat Pasa Bulvari direktno na morskiot kej {to se prostira kako ogromen polukrug do vo nedogled. Otel Kaya (Gaziosmanpasa 45, tel.139. 771) i blizu do nego, na broj 50, sli~niot Babadan Oteli naplatuvaat okolu $30 za dvokrevetna so tu{. Mislam deka vredi da se poso~i Billur Oteli (Basmane Meydani 783, tel. 136.250) i Pansyon Fa (ovoj e blizu Bujuk Efes, od kade preku Kizilay Çaddesi se svrtuva vo 1375 Sokak kade na broj 24/2 se nao|a pansionot). Billur Oteli ima 70 sobi, ~isti se i makar {to e blizu stanicata i malku bu~en, dobar e. Dvokrevetnata e okolu $25. Pansionot Fa e mnogu prijaten, ima nekakva toplina, doma}inska atmosfera i popularen e kaj turistite, verojatno zatoa {to lu|eto im go prepora~uvaat na prijateli. Koga posleden pat se raspra{uvav kako se rezervira soba kaj niv, izleze deka treba da se pi{e (prepora~ano) pismo mnogu so vreme i da se poso~i za koj konkreten datum i za kolku lica se bara smestuvawe. Pansionot Fa obi~no ne odgovara, no rezervacijata stoi i sobata se dobiva, ako se pojavite do pladne, so reversot od po{tata za ispratenoto barawe. Okolu $15 za soba, imaat mal restoran i parking.

Mnogu hoteli ima kaj Basmane `elezni~kata stanica i dol` Anafartalar xadesi kade situacijata treba da ja procenuvate ne samo spored fasadata na hotelot ili pansionot tuku i po vnatre{nata sostojba na samite sobi. Po Anafartalar Xadesi }e gi najdete Bebek Palas Oteli, Akpalas Oteli, Messeret Oteli, Yeni Sukran Oteli, Ege Palas, Gülistan Otel, Aksu Otel i drugi. Dol` Fevzi Pasa Bulvari za pokaz se Nil Otel, Kabadayi Oteli, Alibaba, Hüzur Otel, Beyogly Oteli. Site so nacionalna licenca. So lokalna licenca ima edno stotina.

Kervansaray Mokamp na pat za Cesme, Inciralti, tel. 154.760 raboti od 15 maj do 15 oktovri, $4 po lice plus $2 za avtomobil.

Treba da se ima predvid deka mestata vo okolinata na Izmir se onie koi go predizvikuvaat vistinskoto vnimanie na turistite, pa kako posledica i vo niv vo posledno vreme se izgradeni bezbroj sekakvi smestuva~ki kapaciteti. Ova pred s¢ va`i za Çesme, Foça, Dikili odnosno Gümuldur, Urla, Aliaga i sekako Bergama. Porazumno e da se otsedne vo niv, a Izmir da bide ednodnevna ekskurzija makar {to mislam deka vo vreme na Me|unarodniot saem celiot vic e da se protera no}ta vo ovoj vozbudliv grad.

GURMANOT VO IZMIR verojatno }e se najde vo dilema: zaslu`uva li da se prodol`i prestojot ovde zaradi gastronomijata? Mislam deka ~ovek treba da bide skromen pa da se odlu~i edna{ za riba, vtoriot pat za skara i naredniot den, po pojadok na prebogatiot pazar-xade od tuka vo pohod po istoriskite lokali-teti. Veruvam deka sladokuscite }e u`ivaat vo restoranot Kemal Uta'nin Yeri {to se nao|a na 1453 Sokak br.20, vo kvartot Alsan-~ak, vedna{ do germanskiot konzulat (Alman Baskonsoloslugu). Od Cumhuriyet Meydani do tamu so pajton dol` kejot se stignuva za samo eden dolar, a mo`e i pe{ki, {to predve~er e mnogu ubava pro{etka koja slu`i i za otvorawe apetit za{to dol` {etali{-teto kako na gerdan se nani`ani restorani, bleskavi luksuzni du}ani, gospodski apartmani, slatkarnici. Po trotoarot na kejot drvored palmi. Od kar{i zalivot gradot se izvi{uva vo nekoi sivi ridovi, a po moreto se lulaat stotici ribarski ~unovi so onie {iroki karbitni svetilki za no}no ribarewe, i seto toa e mnogu slatkoidili~na slika. Kako {erbet. Koga }e dojdete do Kemal Uta'nin Yery vlezete bez dvoumewe, razgledajte {to imaat, posovetuvajte se so cenovnikot i probajte {to }e vi fati oko. Gozba so aperitiv i vino ne treba da prefati $12-$14 ako ne preteruvate so ribata i vinoto.

Tuka, ili na drugo mesto niz Izmir sekako probajte ahtapod guvec, mu doa|a kako turlitava so oktopod i razni fini morski plodovi. Super jadewe. Dol` {etali{teto ima mnogu restorani i kafeani. Najgolemiot broj se odli~ni.]e go izdvojam Mangal, kade gotovata skara se iznesuva na masa na edni dekorativni mesingani mangal~iwa na koi mesoto stoi za celo vreme na dolgiot obed toplo bez da se isu{i. Mangal ima odli~en adana kebap, mnogu mezelaci, sve`a riba i ve~erata mo`e da ~ini od $5 do $25, zavisi {to i kolku }e jadete i piete. Tuka, blizu do ovoj restoran dobri se Kazan i Ekspres. Site nave~er gi iznesuvaat masite na trotoar i se u`iva dolgo vo no}ta. Malku podolu e Kordon Kebap Salonu, slu`at samo skara, odli~na i mnogu sve`a, za{to cel Izmir kako da saka ba{ tuka da jade. Koga }e gi pogleda ~ovek cenite }e razbere deka za $3-$4 ne mo`e ni doma toa da si go podgotvi. Kaj komandata na NATO silite za jugoisto~niot Mediteran ima druga grupa dobri mesta za ve~era, me|u koi Bergama odnosno Efes Pilsen, vo koi doa|a mnogu fin lokalen svet, semejni, doma}inski lica, astali i vnatre i nadvor, sjae, golem izbor morski specijaliteti. Se ve~era za okolu $10-$14 po ~ovek, zavisno {to se pie.

Imajte na um deka ovde ne treba da preteruvate so jadeweto koga prvpat }e sednete, pa kade i da bilo toa. Po relativno lesna ve~era kaj osum, za mnozina {eta~i toa e ramnosilno na edno 15 }ebap~iwa, pomfri, ubava salata i vino, kaj polno} u{te }e bidete na noze ra{etuvajki se niz Izmir. Vo Kultur Parki, kaj {to e Saemot i site drugi atrakcii, ima i edno mesto kade se podgotvuvaat mnogu fini specijaliteti vo maksimalen stil na visokata kujna. Se vika Park Restoran, nosi deluks kategorija, raboti preku cel den, cenite po gang se od $2 dolari natamu.

Mene li~no najgolemo zadovolstvo mi pravi koga talkam okolu bazarite i zanaet~iskite kvartovi po koi ima bakalnici, gradinari, delikatesni i du}ani na kolonijalna stoka, pa ~isto maalski furni od koi gi gleda{ lu|eto kako si gi iznesuvaat jadewata vo tavi i tepsii, pa mesarnici so ogromni jagniwa, pa ribarnici so rakovi {to mrdaat, ~udni sorti riba ~ii imiwa ne im go znae{, pa sekakvi slatkarnici, burek~ilnici, semkarnici. Vo tie kvartovi e ubavo da si se ~erpi ~ovek so edna `ica ra`en, dali ima dva zalaka meso, vo simit so malu seckan domat, kromid i magdonos. Pa, po nekoe vreme, i so nekoj doner {to se jade taka, nogaprednoga po trotoarot. Se znae deka potoa zadol`itelno se vleguva vo nekoj pide~i (furna vo koja se podgotvuva leb, gevrek, dvopek, simit, pastrmajlija, krofni) kolku za mirizbata, a mo`e i nekoe taze par~e, protiv strvlost. E, za takvi talkawa Izmir e super, pojdete do pokrieniot Konak Bazar pa }e se uverite i samite. Za onie {to imaat sladok zab }e ja prepora~am najstarata i mnogu dobra slatkarnica Ali Galip Pastanesi, se nao|a kaj Konak, na Anafartalar Xadesi. Vo Kemer-alti ima eden Ozsirt Restoran kade pravat odli~en sutlu isi a pokraj toa i kazandibi, mle~en puding so zape~ena gorna strana.

NO]NI KLUBOVI i BAROVI ima vo ogromnoto pristani{te kolku {to saka{ ama tie ne se nekoj silen adut na Izmir nitu pak tamu se patuva za da se abi vreme vo niv. Sekoj taksist }e vi pretstavi takvi mesta kolku {to miluvate. Na glas se Bakus, kafebar vo Etap Izmir Oteli, pa isto Bar vo Park Restoran vo Kultur Parki, Cafe Amiral na Xemal \ursel Xadesi 150, pa Cafe Sisi na Ataturk Xadesi 206 i Kordelya, malku poblizu do centarot. No}nite lokali se glavno vo Kultur Parki: Gol, potoa Kubana i Mogambo. S¢ na{i ubavi imiwa. Da se ~uvstvuvate kako vo Kuba vo Kimahobo. Dalyan na Alsan~ak, Kervansaray i Grand na Kadifekale imaat orientalna programa so tan~erki, ~o~eci i drugo {to mu dolikuva na onolkav mornarski centar. U`ivancija.

BOLNICI, AMAMI, FRIZERI ima tolku mnogu {to bi mo`elo so adresite da se popolnat edno dvaesetina stranici od ovoj vodi~. Vistinski se nadevam deka nitu edna od blizu dvete duzini bolnici i kliniki nikoga{ na nitu eden korisnik na ovoj vodi~ nema da mu bide potrebna, no, za sekoj slu~aj, }e privedam tri adresi. Niv za protiv uroci, a onie na amamite i frizerite za keif.

Ege U.T.F. ve Universite Hastanesi, vo kvartot Bornova, op{ta bolnica na Egejskiot univerzitet. Behcet Uz Cocuk Hastanesi (Detska Bolnica) na 1374 Sokak nr. 3/a vo kvartot Alsan~ak; Izmir Dogumevi Bastabipligi, glaven ambulanten centar na Brza Pomo{, kaj Konak: doa|a na povik,{to se pla}a;
Karagul Ozel Ambulans, pru`aat sekakvi intervencii, dneven kontakt: tel 139.958 a nave~er: tel 252.505

Od site amami vo Izmir najluksuzen za mene e onoj vo Bujuk Efes Oteli vo koj damite i gospodata si se kvasat zaedno. Za vlez se pla}a okolu $5, no ne raboti vo ponedelnik za{to go ~istat temelno. Najgolemiot broj, ako ne i site drugi amami vo ovoj grad, imaat posebni ~asovi rezervirani za anami, a posebni za efendii. Me|u niv Luks Hamami na Anafartalar Caddesi i Karatas Kosgor Hamami na Mithatpasa Cad., 360 Sokak 10 i drugi.

Ako imate obvrska koja podrazbira pojavuvawe so uredna frizura, osobeno za vreme na priemite i sredbite na me|unarodniot saem toga{ najprepora~livi frizeri za dami se Figora, na katot na Danis Han 4 ili Sanzelize, na Gul Sokak vo Alsan~ak.

AVTO-MOTO SERVISI (Oto Servis Istasyonlari) ima kolku sakate. Onie so folksvagenovi benzinvozila go imaat servisot na Oto Tamir Suleyman Damariturk, 2828 Sokak 13/a vo Bornova, a za WV dizel vozila brz servis obezbeduva Suleyman Yuksel vo istiot kvart, 413 Sokak 42, tel.: 167.073. Peugeot i Renault servisi ima vo Bornova i vo S.Sitesi, dol` 301 Sokak, pa po 303 Sokak i 407 Sokak. Elektromehani~ari, prodavnici na delovi i servisi za FIAT ima na 402, na 404, na 408 i 419 Sokak vo Bornova, no ima i na Alsan~ak. Celiot ovoj prostor naprosto vrvi od prodavnici i od sergii. Servis za motorcikli ima na Mursel Pasa Bulvari br. 48.

RENTACAR agencii (Kiralik Oto ili auto pod kirija) ima mal kup. Dve najevtini i najsigurni se Esin Tur Europcar na Sehit Fethi Bulvari 122/1 tel.: 254.698 i Setur Avis na Ataturk Caddesi 294/A.

KONZULATI i CRKVI vo Izmir mo`e da zatrebaat samo vo isklu ~itelni priliki. Tranzitna viza za Grcija zaradi izlet do ne koe ostrvo ili sro~no avionsko vra}awe doma preku Atina/Solun za Skopje mo`e da se bara, {to ne zna~i voop{to deka i }e se do bie, vo Yunanistan Konsoloslugu na Ataturk Cad. 262, tel.216.994.

Pravoslavnite vernici nemaat svoja crkva vo Izmir. Nekoi se sobiraa vo zgradata na gr~kiot konzulat. Katolicite imaat svoja nadbiskupija vo Izmir, a najgolema crkva im e Basilique Cathedral St. Jean (DOM) koja se nao|a na Sehit Nevres Bulvari 29. Protestan tite ja imaat crkvata Mary Magdalene na Hurriyet Caddesi 18 vo kvartot Bornova.