|
START - DOMA - Home
OFICIJALNA PROGRAMA
Voved - Intro,
Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa,
Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija
REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos
REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
Maliot, nekako mrzeliv, spokoen i mnogu relaksira~ki Ka{ (Licijcite go vikale Habesa dodeka za Ahajcite bil Antiphellos) pretsatavuva prototip na sovr{en, mal (samo 5,000 `iteli) krajmorski mediteranski grad. Vo sporedba so vrie`ot na Bodrum ili Ku{adasi, spokojstvoto {to zra~i ovde se ~uvstvuva kako sanatoriumski mir. A sepak, i najagilniot turist ima so {to aktivno da se zanimava ovde barem nekolku dena bez voop{to da mu stane zdodevno. Vo pristani{teto postojano se lulaat po nekolku ~unovi so ~ii sajbii sekoga{ mo`e da zdogovorite utrinsko ili no}no ribarewe. Nad isto~nata strana na pristani{teto, kon moreto, strmo se surivaat crvenikavi, izbrazdeni od do`dovi i vetar, steni. Vo niv se izkamenore`ani poslednite liciski grobovi {to se gledaat na patot kon istok. Pod niv zmiuli~i patot za Antalija.
Pod patot pak, na visokoto plato, nekolku kasarni od koi ve{ti oficeri i kadeti doa|aat na pro{etka vo gradot. Belovarosanite ku}i se spu{taat amfiteatralno kon pristani{teto pod niv. Kar{i limanot, na jug, {to bi rekle na rastojanie za doplivuvawe, se gleda ostrovot Meis, odnosno Kastelorizon, najisto~no od site gr~ki ostrovi vo Sredozemjeto. (Ene go snimen od amfiteatarot na a{ pod koj ima edno kapali{te da ti zajde um - i treba sekako da se poseti rano nautro, koga e sve`o i mnogu prijatno, ili docna popladne, na zajdisonce, koga e toplo i mnogu slikovito.) Gr~kiot ostrov nema ni carinska ni paso{ka kontrola za{to Kastelorizon voop{to ne e vlezno pris-tani{te za gr~ka teritorija, nivnite vlasti pu{taat vleguvawe na ednodneven izlet bez dokumenti. Mislam deka toa e edinstve-no mesto kade tie imaat vakov odnos, verojatno zatoa {to Grcite od ostrovoto moraat da doa|aat vo Ka{ po namirnici i sekakvi drugi potrebi. Brojni turisti rentiraat ~amec na den za $35 pa odat tamu na kapewe, za promena, da ribarat ili da kibiciraat nudisti po bregot na Ka{ dodeka ne ogladnat ili ne im zdodee.
Od pristani{teto i centralniot plo{tad pokraj polukru`noto korzo kraj bregot se spu{ta Elmali Caddesi, ulica na koja se nao|aat najgolemiot broj pansioni i hoteli. Koga }e dojde do xa-mijata ovaa strma ulica }e se razdvoi i desniot krak }e stane Hastane Xadesi {to zna~i deka vodi sprema bolnicata, no i kon pla`ata, impresivniot amfiteatar pa na kraj do kampinzite. Levata strana na ulicata stanuva Xumhuriet Mejdani, a potoa Hukumet Caddesi i vodi do Tursti~koto biro, potoa do policis-kata stanica, pa do malata `andarmerija i do golemiot bazar.
Bazarot e ne{to posebno. Toj pove}e li~i na ogromna piknik sofrasi otkolku na pasa`, kako edno vreme Pasa` Oresti vo Skopje kaj nekoga{niot Drven Most {to vode{e preku Vardar do teatarot. Taa piknik sofra vo Ka{ e postavena dol` eden dolg zasvoden bezistenski koridor koj vidlivo se spu{ta kon moreto. Koga se vleguva od povisokiot kraj, od levata strana se postaveni dolgi masi so klupi za po 5-6 gosti a od desnata sekakvi prodavnici i restorani. Narodot se dvi`i od gorniot kraj nadolu. Na sergijata na edna od ribarnicite sekakvi ribi: }e poso~i{ na nekoja, vedna{ }e ja turat na kantar, nikoj ni{to ne razbira od dramovite i tegalkite, }e ti se ka`e cenata, }e se utvrdi pazarot i ples otide ribata vo tava ili na skara, kako {to miluva efendi mu{terijata.]e sedne gostot tuka na masata, strani~no kar{i mestoto kade {to mu se prigotvuva nara~anoto i u`iva.
 Od levata strana bav~a, prozorci nema po 6-7 meseci, pa e prijatno za{to e provetreno. Edinstven minus im e toa {to brzo raskrevaat, {to se veli dodeka u{te ne ste si go dojale posledniot zalak. Nasmevnati i qubezni, ama {to koga ja bri{at masata bez zbor. Normalno: ve}e nekoj stoi i cupka kaj zarzavat~ijata, koj }e napravi salata po `elba ili do mesarot. Me|u takvi dva du}ani }e ima a{~ilnica li mala, lokantasi li, skaraxija li, a site napred imaat izvadeno sergii za da se gledaat, osvetleni so sijalici od 200-300 sve}i, jadewata poubavo. Carstvo za gurmani.
Sekoja sergija ima barem 15-16 tavi so turliturli jadewa. Musaki od kompiri baren edno tri~etiri sorti, pa u{te tolku od ober`ini, pa od tikvi~ki, pa potoa polneti patlixani, polneti babur~iwa, polneti domati, polnet vinov list, polneti tikvi~ki. Ama polne`ot ne e ist, toa e majstorijata. Pa jagne{ki pilav so crven piper i domati, pa tava pilav so kapari i kotleti, pa pilav paela, pilav so rak~iwa, pa pilav so pe~urki pa so semki od borovi {i{arki i so ne znam u{te {to ne. Pa edna duzina jadewa so bamji, pa ~omleci, pa turli tavi so tele{ko, jagne{ko i jare{ko, pa fi{paprika{i, pa brda garidi, pa {to i }e smisli{ s¢ ima. Cenite se a~ik. Napi{ani se so bel tebi{ir na crna tabla i nema izmama. Majstorot gord, blago nasmean, skromen, a saka da ka`e: kade e umetnikot ova da go naslika? Eden bogat obrok, ne mora s¢ na edna masa i od eden majstor, mo`e da ~ini okolu $6, ama na izleguvawe }e vi se ~ini deka }e vi popukaat slabinskite rabovi na stomakot.
 (na klik mo`e da ja vidite zgolemena.))
Licijskite grobnici visoko vo karpi{tata no}e se osvetleni so reflektori i golem broj turisti u`ivaat vo vidikot do{etuvajki se do pod patot makar{to ima i mnogu takvi koi se pentarat do samite niv tamu gore. Pod helenisti~kiot hram ima neobi~na pla`a majstorski postavena na nekoi razigrani karpi. Toa e edna retko videna mnogu dobro zaglavena drvena konstrukcija od samostojni ili eden so drug povrzani platoa izvedeni od debeli, mazni no ne lizgavi, sosema obezspiceni {tici {to ovdeonde imaat i po nekolku basamaci, stabilen gelender, a na mesta i zakovana jutena pokrivka. Skokalni, nekolku bar~iwa od koi itronogi momci i devojki raznesuvaat studen pijalak za obi~no mondi{ mlad svet koj, glavno so debeli zlatni sinxir~iwa, gi son~a tuka svoite neguvani surati. Interesno e da im se nabquduva odnesuvaweto, a i da se u`iva vo ~istite, ovde ultramarinski vodi na karpestata pla`a.
SMESTUVAWE I ISHRANA.
Ka{ ima dovolno hoteli, pansioni, kampinzi so mini bungalovi i odai da gi primi site koi se re{eni da ostanat ovde. Dvokrevetnite so tu{ i vklu~en pojadok se dvi`at okolu $25. No}evaweto vo pansionite {to najmuvaat samo soba so dve legla, eventualno lavabo edno masi~e i dolap za ali{ta ~ini okolu $4 po lice a tu{iraweto vo bawata na katot se napla}a $1.
Vo pristani{teto, kade {to mislam deka prestana da se izliva toa malku kanalizacija {to ja ima Ka{, za{to to~no tuka izgradija fina mala marina, vo sezonata se najmuvaat barki ili brot~iwa do okolnite izletni~ki vredni mesta. Na zapad od Ka{ e ribarskoto selo Ucagiz, nekoga{nata bogata Tristoma na Perikle. Me|utoa vrednostite se na istok. Do nekoi, kako do starata Simena i do ostrovot Kekova, {to se nao|aat vo istoimeniot zaliv, mo`e da se stigne i po suvo. Na toj poteg tamu se pronajdeni dva-tri grsta stari naselbi, gradovi na koi duri i imeto ne im go znae naukata. Za Simena, sega mnogu prijatno ribarsko grat~e, go vikaat Kale, se vozi 16 km isto~no od Ka{, pa potoa po eden nov drum u{te drugi 23 km do nea. Nad Simena ima star zamok {to go dominira zalivot Tristomas i seloto Kaleucagiz.
Pod nego 7-katen teatar za samo tri~etiristotini gleda~i, minijatura sprema site onie so po 20-25 iljadi kapacitet. Zapadno se protegaat bawite na Titus gradeni kon 80-ta pr.n.e. Tie se nekako ni pod voda ni nad voda. Simena e carstvo za nurka~i: toa e cel eden mal potopen liciski grad od koj na povr{inata iznurkuvaat i mnogu impresivno deluvaat nekoi sarkofazi postaveni na granitna osnova. Onie {to ne se po podvodni sportovi mo`at pe{ki do starite gradovi Aperlai, Apollonia, Trysa, Kyaneai, Andriake. Od Ka{ do tuka so dolmu{ se vozi za $3. Edno kadro so sarkofazite vo pozadina sigurno doma }e ~ini 10pati pove}e. Kekova e vedna{ kar{i. Ribarite na Kale imaat nekolku mean~iwa kade ubav fi{piknik pokraj voda ne bi trebalo da nadmine $4$5 vo Eris Restorani na Cumhuriyet Meydani br.13.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
