INVESTOR ANALITIKA MENAXMENT MARKETING SOFTVER FINANSII PODDR[KA
I OVAA SEZONA TURCIJA KE BIDE TURISTI^KI HIT
ARE YOU INTERESTED IN THIS ADVERTISING SPACE? ADVERTISE HERE

Start - Doma - Home




Voved - Intro,

REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA

Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija,
Goreme,

Kajseri,
Avanos


MEDITERANSKA REGIJA
Licijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,

REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA

Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata

MRAMORNA REGIJA
Vo Edrene,
Vo Istanbul,
Vo Iznik,
Vo Bursa,
Okolu ^anakkale,
Vo Kutahija,

EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,

INDEKS NA POIMI

TURCI ZA PAMETEWE




KAJSERI - KAYSERI - CESAEREA - AVANOS - URGUP

Kajseri, u{te od vremeto na Tiberie glaven grad na va`na administrativna oblast na Rimskata Imperija (se vikal Cesarea),i denes e interesen, `iv grad od okolu 800.000 `iteli. Toj e rodno mesto na sv.Vasilie Veliki, ima mnogu burna istorija od koja tragite se gledaat do denes. Justinijanovata krepost (Ic Kale) opkru`ena so yidini od crni vulkanski steni, po tolku dogradbi na selxu~ki i osmanliski sultani sega e splet od slikoviti du}ani. Hunat Hatun Camii e zna~ajna gradba podignata od soprugata na najpoznatiot selxu~ki vladetel Alaettin Keykubat. Damata bila galantna: tuka izgradila medresa, sega interesen Etnografski muzej, eden amam a i sopstveno turbe.

Sevo ova e gradeno okolu 1235 god. Vo Parkot na Mimar Sinan se gledaat dve medre-si {to gi vikaat Cifte Medreseleri podignati od selxu~kiot sultan Guyasertin i sestra mu Gevher. Sega tie se Muzej na medicinska istorija (mnogu interesna postanovka) na ovde{niot Univerzitet. Atrakcii se restavriranite amellyathane (operaciona sala) i kriloto za umstveni bolni (akil hastanesi) no i drugite delovi na postavkata. Selxu~kite grobovi, Bedestenot, pa Arheolo{kiot muzej so naodite od hititski Kane{, a osobeno Gupgupoglu Konagi zaslu`uvaat posebno vnimanie, a posledniov sekako.

Ova e isklu~itelno mesto. Onaa planina, Er~ies, ~ij vrv e sekoga{ pod sneg, {to e i normalno zatoa se izvi{uva tamu do 3916 metri, vsu{nost e ugasen vulkan. Niz gradot ima neobi~ni objekti, nesvidni na prv pogled, {to se zapi{ani vo zlatnata kniga na riznicata na civilizacijata na UNESCO. Nema ni{to slu~ajno ovde.


Jasno deka Kajseri bez Kanesh (samo 20 km severoisto~no, polovina ~as vozewe za polovina dolar so dolmu{) ne odi. Od toa proizleguva deka toj arheolo{ki biser star 6.000 godini mora da se poseti. Pred 4.250 godini Kane{ imal kral po ime Zipani koj im se priklu~il na anadolskite kralevi vo vojna protiv Naram Sin, kral na Akkadija odnosno Mesopotamija. Pred 3.850 godini Kane{ bil prestolnina i na najmo}noto kralstvo na Anadolija. Do nego e i Korum. Ova e privedeno samo kako najpovr{na ilustracija za nekoi civilizaciski relacii i, jasno, bara dopolnitelno ~itawe.

Kajseri e kilimarski kraj pa pro{etkata po nego e praznik od boi: od sekoj agol ve nutkaat da kupite kilim. Me|utoa za istra`uvawe na regijata nema zo{to da se kona~i ovde pa zatoa nema ni potreba od adresi na hoteli. Gi ima mnogu: ~isti, evtini a i udobni doma}inski mesta, dokolku odlu~ite da ostanete, {to mo`e lesno da se slu~i.

Gurmanite }e otkrijat deka Kajseri ima odli~ni lokalni specijaliteti. Na prvo mesto suxuk. Toa e vistinska kulinarska rapsodija. Mo`e da bide lut ili umereno za~inet, mo`e da bide so trevi {to prvpat gi ~uvstvuvate, mo`e da bide pretvrd ili mek, ama sekoga{ e mnogu kvaliteten. Kako i nivniot salam (toa e salama od govedsko i jagne{ko so za~ini). Nekoi poznava~i primat & davaat na kajserskata govedska pr{uta. Nea ovde ja su{at pokriena so sloj od trevi, tol~en luk, magdonos, crven piper, pa potoa ja prskaat so voda za da se vrze smesata so mesoto. Po 4-5 nedeli su{ewe na biftekot, okolu nego ve}e se formiral sloj za{titna obvivka od mirudii. Ima jaka mirizba koja ne sekoga{ (zavisi od receptot) ni e poznata, no obi~no e mnogu vkusna. Ovde imaat i tvrdo "planinsko" kozjo sirewe zreeno vo kozja ko`a od koja prima dosta silna mirizba,kako nekoi od najsilnite {evri na Francija.

Nitu eden od ovie specijaliteti ne gi serviraat po restoranite i treba da se odi na pazar ako sakate da donesete doma nekoja ekstra, {to bi rekle Srbite, |akonija za najbliskite.

URGUP (od ur kup, "mnogu karpi") e malo (12.000 `iteli), mirno, ko-munalno uredeno, ~isto i {armantno mesto. Niz gradot ima nekolku vinarii vo koi mo`e da se degustira i da se kupi mnogu dobro lokalno vino. Okolinata mu e kako skazna: bleskavo sonce, ~isto sino nebo, bogati lozja, ovo{tarnici, ko{nici i sandaci p~eli, selani na magarenca i mopedi. Idila. Vo Urgup (nekoga{na Osiana, biskupsko sedi{te) ima ubav {oping. Gradot e mnogu `iv, prijaten, celata okolina e nezaboravna (tuka se i piramidite na Urgup). Na prv pogled mo`e da vi zali~i na nekoja novokomponi-rana paralija-bi~, ama ne e taka. Ima brojni sopstveni gradbi vo tufot osobeno vo kvartot Esbelli koi se dostapni za razgleduva-we, a nekoi od niv se transformirani vo hoteli ili pansioni. Neli ubav jadec: da spie{ vo Kapadokija vo hotel dlap~en pred 20 veka vo tuf, a sepak so dovolno komfor za 21 vek!

SMESTUVAWE

Ovde na mnogu mesta mo`e vo ~ista kako sve` sapun soba so krckavo ispeglana postelnina i edna zaka~alka, ili edna stolica namesto zaka~alka, da se no}eva za $5 po ~ovek. Pojdite po Istiklal Çaddesi pa }e gi najdete i tie pansioni, ama i mnogu pokomforni hotel~iwa. Hotel Elvan tel.(384) 341.4191 verojatno e najdobar mal hotel koj mo`e da se najde na 500 kilo-metri radius za $20 dvokrevetna so tu{. Esbeli Ev, na Turban Giri si, faks (384) 341.8848, imaat em e-mail suha@esbelli.com.tr. em sajt: www.esbelli. com.tr. Kaj niv dvokrevetnate e $80. Mora i da bide tolku: ova e avtenti~na rabota vo tuf. Taa e izvedena poleka. Po edna soba na godina! A vamu velat se dlap~el tufpeso~nikot lesno. Hotel Asia Minor na Istiklal Çaddesi ima mali sobi ama dovolno topla voda za tu{irawe, {to e golema kompenzacija ovde, a dvokrevetnata e od $15-$16. Otel Surban, Yunak Mahalesi, faks (384) 341.2025 ima dvokrevetni so pojadok za $30 $35. Born Hotel na Suat Hayri Efendi Sokak e celiotvo drvo, ova kolku za promena, dvokrevetnite se $22 so pojadok, a se nao|a vo centarot, kako i Pansyon Sun, Hamam Sokak 6, tel. (384) 341. 4493, sosema pristoen, nekolku negovi odai se vo eden od onie vulkanski oxaci, do nego ima amam .[to treba u{te za $17 dvokrevetna? Na Istiklal Çaddesi se Hittit Otel, tel.(384) 341.4481, dvokrevetni za $35 so pojadok, e celiot vo klasi~na gradba, za onie koi ne se po spiewe vo tufni kelii. Kontra od nego e Alfina Hotel, faks (384) 341.24214, koj ima nekolku podzemni erkondi{irani sobi vo tufot za $50 dvokrevetna so pojadok. Toa e so smestuvaweto ovde.

Urgupski specijalitet e kiremit kebab, po na{e pleskavica od jagne{ko pe~ena na keramitka koja vpiva malku od mrsnotijata, a ja ~uva pleskavicata topla koga }e im se prinese na gostite. Gi ima vo Kent Restaurant. Interesno, ama nam vkusot ni e pove}e naviknat na skara. Vo Urgup ima najmalku dva "ocakbasi" restorani: toa se onie so skara na }umur. Prviot e Hanedan Ocakbasi Restaurant so odli~ni gotveni jadwewa i vozvi{ena skara po koja fr~at i cenite. E, drugiot e prosto Ocakbasi. Toj e apsoluten lokalen {ampion vo skaraxistvo, se nao|a zad avtobuskata stanica. Ona {to se frla na skara e superkvalitetno, dnevno sve`o, a ima i gotovi jadewa. Postojano e poln. Za onie po turli tava i testenini nema pointeresno mesto od Kardesler Pizza Lokanta, lociran strate{ki na glavniot plo{tad. Negoviot tandir guvec e kako melem: se gotvi vo grniwa zatvoreni so testo, a gazdata sam vi go servira. Gurmani doa|aat doa|aat duri od Konja samo za ovaa turlitava koja mo`e da bide so ili bez meso. Ru~ek ili ve~era nasekade ovde }e ~ini me|u $2 i $6, a so vino ili pivo, kaj poluksuznite okolu $10.

Do Hanedan Ocakbasi se nao|a vinskata vizba TURASAN kade do 20:00 ~. preku leto mo`e da probate sekakvi (dosta dobri) nejzini vina, ama nema gricki. Zgodno e da gi posetite na sajtot www. turasan.com.tr. Imame na um, neli, deka ova e hititska prapostojbina. Toa zna~i deka ovde vino se pravi, da go ~inam, {to bi rekle Stole Andov, Velko Kocev i firata kavadar~ani, nekoi 5.000 godini. Vizbi ima pove}e, i ako ste keiflija mo`e da gi nani`ete za degustacija site do edna po red.


Daily newspaper in English woth all the info and features you need









ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ



ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ











Hit Counter