Oddale~enost od Adana 345 km, Afyon 228 km, Ankara 263 km, Antalya 427 km, Eskisehir 338 km, Isparta, 277 km, Istanbul 673 km, Izmir 549 km, Mersin 339 km, Nigde 247 km.
Centralno locirana, polumilionska Konja (Konya, Ikoneum ili Iconium) zaedno so celata regija le`i na soobra}ajnata oska Istanbul-Bagdad, pa zatoa mnogu lesno dostapna. [esti po naselenie grad na zemjata, taa e odli~no povrzana so cela Turcija. Vo dnevno-pragmatska smisla ova e zemjodelski kraj: glavno `ito i onie debeloopa{esti ovci. Pokraj ova, kilimarstvo, za ~ij dizajn i kvalitet pi{uval vo superlativi u{te Marko Polo. Vo duhovno-filozofski kontekst ova e ideolo{ki centar na Mevlanskite dervi{i. I ne samo toa. Vo sociopoliti~ka smisla, bi se osmelil da re~am deka ova mesto e konzervativen muslimanski grad. Lu|eto vo nego vistinski veruvaat vo nekoi temelni ~ove~ki vrednosti. Kako moral. Kako ~esnost. Kako eti~nost. Kako trudoqubivost. Toa gi pravi malku poinakvi od drugite.
Niz istorijata Konja bila tolku va`na to~ka {to preo|ala od race v race: tu Frigijci, tu Lidijci, tu Persijci. Isklu~ok e samo Aleksandar, koj re{il da ja po{tedi od napad, pa ja zaobikolil. Drugite ne. I Fridrih Barbarosa, brzajki vo 1190ta kon Erusalim so svojata Treta krstonosna armija, moral da skr{ne da ja osvojuva i da mu ja dade na upravuvawe na sina si.
Eden drug car, sultanot Alaeddin Kaykobad (1219-1237) }e ja preporodi, }e ja opto~i so odbranben sistem kreposti, }e izgradi medresi, kervansarai, xamii, kralski palati. Toj }e ja napravi ba{ prestolnina na Rumskiot sultanat. Vo sozdavaweto nekoi lu|e se zanesuvaat: toj sosema }e zaboravi na prevrtlivosta i gnasniot karakter na sina si koj }e plati gadovi da go ubijat tatka mu. Sosema druga rabota e toa {to na tatkoubiecot }e mu dojde neumitnata kazna vo vid na nesopirlivite Mongoli koi }e go iskasapat. Taka }e zavr{i nikakvecot od sin na Alaedin Kajkobad i posleden selxu~ki vladetel, a onaa Konja gradena od tatkoto }e bide peplosana. Interesno, Osmanliite ite }e go zazemat Carigrad ama nema da si ja vratat Konja u{te mnogu godini potoa.
ZNAMENITOSTI
Ova e grad za poklonenija. Niz nego sekoga{ ima tolku mnogu fin, pitom, dostoinstven, ~esto belokos, svet {to zra~i so odneguvani maniri. Tie lu|e doa|aat ovde zatoa {to ~uvstvuvaat duhovna potreba za toa. Tuka e Sems-I-Tebrizi Turbesi, mavzolej, so xamija, na dervi{ Sems, blizok pridru`nik na Mevlanata. Konja ja ima Alaeddin Cami, locirana na brdoto od koe se prostira {irok pogled naokolu, koja e izgradena vo 1221 godina i pretstavuva svetski priznat kulturen spomenik. Bogato dekorirana so ebonos i keramika, ja dizajniral Kerimeddin Erdisah. Zaradi razurnuvawata ne e otvorena za redovni poseti. Tuka e Karatajskata Medresa (Karatay Medressesi) od 1251 g., sega muzej na najubava izni~ka keramika. Prostorot na Mevlana muzejot (Mevlana Tekkesi), isto~no kaj stariot grad, se protega na 6,500 kvadrati kako izoliran kompleks. U{te od daleku se gleda zelenikavata kupola na Mevlanovoto turbe: Kubbe-i-Hadra. Toa e grobot na Celal al Dini Rumi odnosno Mawlānā Jalāl ad-Dīn Muḥammad Balkhī ili Rumi, (`iveel od 30.09.1207 do 17.12.1273) filosof, teolog i poet, duhoven lider, mistik, poglavar na tancuva~kite dervi{i. Ova e takvo mesto. Ona "Rumi" mu e zatoa [to `iveel vo kvart {to go vikale "Rumi" ili "rimska ~etvrt" na Konja iako tamu nemalo nitu eden edinstven vizantiec a u{te pomalku rimjanin.
Sega, nekoj }e re~e: grob, pa {to? Grob, ama pokrien so bescena zlatna broderija, pa doksat i basamaci od ~isto srebro, gore nekoi specijalni fajansovi plo~ki vo ~udesen dizajn. So drugi zborovi, nitu grobot nitu pak ~ovekot, ako smeam taka da re~am, se obi~ni, kako milioni drugi. Osobeno ~ovekot. Zaradi toa, po nalog na Kemal Ataturk, ova sveto mesto na Mevlanskite dervi{i e otvoreno za publika kako muzej, dodeka site drugi posedi na ovaa sekta se zatvoreni. Tuka se ~uvaat skapoceni rakopisi, kako zbirkata Mesnevi so 27,000 stihovi ispi{ani vo kaligrafi-ja plus knigata Divan so 40,830 stihovi. Obyidaniot prostor e minuciozno odneguvana cvetna gradina, so fontani, so rasko{ni drvja, niz trevata nadgrobni plo~i i spokoj. Onie nadgrobni plo~i se za `ena mu Kerra Hatun, }erkata i sinot, plus za {estemina dervi{i koi so }nego dojavale vo Konja.
Xelaledin Rumi bil sin na mnogu po~ituvan verski filozof od Avganistan. Tatko mu do{ol vo Konja so celoto semejstvo i nekolku pridru`nici. Za razlika od tatkoto, Xelaledin razvil teorija deka praznikot na qubovta mo`e da se do`ivee preku vrte~ki tanc, pri {to levata raka mora da bide celo vreme so dlankata udolu a desnata so dlankata ugore. Takvata pozicija na racete uka`uva deka ~ovek na edna raka gi dobiva blagoslovite od Neboto a istovremeno so drugata gi prenesuva na ~ove{tvoto. Drugiot, obemen del na u~ewata, se oddelna tema. Po smrtta na tatkoto, Xelaledin Rumi samiot stanal "Mevlana" {to zna~i "u~itel" ili "na{ gospodar" na sektata Sufi, koja opfa}a mnogu striktni verski istomislenici.
Dervi{ite na U~itelot, zna~i Mevlana dervi{ite, tancuvaat vrtejki so okolu sebe vo polutransi~en tanc. Toa go pravat niz cela Turcija vo sekoe vreme i pred sekakvi turisti~ki grupi. ^esto toa se jalan ili |omti dervi{i. Me|utoa vo dekemvri, vo Konja, samo vistinskite dervi{i imaat pravo na nastap.Toga{ i tamu nema {ansa za la`ni. Tancot zapo~nuva koga Mevlana dervi{ite }e gi otfrlat crnite sekojdnevni palarii i ostanati vo sne`nobelite ko{uli zapo~nuvaat da se vrtimu{at so cel vo trans da dojdat kolku mo`e poblizu do Sevi{niot.
Vo sekoe vreme vo Konja ima narod kako pleva. Ne zboruvame za turisti. Obi~en narod, Turci koi doa|aat na poklonenie. Mo`ebi edna od pri~inite za toa e filozofijata na dervi{ot. Negoviot stih na grobot, mnogu ~esto repliciran po iljadnici drugi turbiwa niz zemjata, go veli slednoto:
"Ne gi baraj na{ite grobovi na zemjava, na{ite grobovi se vo srcata na prosvetenite".
Vedna{ do Mevlana kompleksot, {to silno potsetuva na Arabati Baba Te}e vo Tetovo, se nao|a Selimiye Camii, zna~ajna gradba koja pretstavuva apogej na osmanliskata religiozna arhitektura. Xamijata e direktno povrzana so Mevlana manastirot. Impresiv-na grupa. Za Iplikçi Camii, od 1201, najstar pametnik na selxu~kata arhitektura ovde, ima dve verzii. Ednata e deka ja podignalo semejstvo so mnogu tkaja~nici (iplikçi e nitka, potka, konec) a druga deka e zavet na golemiot vezir Semsettin Altun Aba. Kakva i da e vistinata ova e gradba koja maka ma~i so zabot na vremeto.
Niz Konja ima u{te grst ubavi xamii no bi bilo dobro da se poseti i Arkeoloji Muzesi, kaj Sir~ali Medresata, prvenstveno zaradi sarkofazite vo prekrasno izkamenore`an bel mermer. Eden od niv gi prika`uva podvizite na Herkul. Mnogu bitno e da isplanirate vreme i za eden izlet: treba da se inventira poseta na Çatal Hoyuk, nepolni 50 km od Konja. Za toa mesto ve}e ima dosta niz tekstot, a osobeno za negovoto golemo zna~ewe za razvojot na civilizacijata.
SMESTUVAWE I ISHRANA
Konja ima mnogu hoteli. Koga go planirate prestojot vodete smetka deka tancuva~kite dervi{i mo`e da gi vidite samo za vreme na festivalot, a toj e vo dekemvri. Ponedelnicite se za odbegnuvawe, za{to muzeite se zatvoreni. Kaj Turisti~koto biro (Mevlana Çaddesi 21, tel.351.7054) se nao|a Dervis Hotel, na Mevlana Çaddesi, Bostan Çelebi Sok. 11, tel. (332) 350. 2481 faks 350.1688, ima dvokrevetni za $15. Kaj bazarot na Çirikcilar Içi 40 se nao|a Otel Petek tel (332) 351.2599 vo koj se vleguva me|u dve slatkarnici. Dvokrevetnite so tu{ se $12-$13, a pojadokot, vklu~en, se servira najgore, na terasa so ubav vidik naokolu. Otel Mavi Kösk na Bostan Çelebi Sokkak 13 tel. (332) 350. 1904 ima isti ceni, nekolku sobi so 34 legla za semejstva, ~isto i okej. Na Yeni Aziziye Çad., Kadilar Sokkak 28 se nao|a Yeni Kösk Oteli ~ii sobi se mnogu uredni, dvokrevetnite so tu{ ~inat $16, a imaat i parking. Na Esarizade Sokkak ima dva hotela, eden do drug. Otel Tur e skromen no OK. Hotel Konya e sli~en. Se obiduvaat da gi prodadat dvokrevetnite za $18-$20, no, so malu poga|awe, popu{taat. Kaj po{tata se nao|a Hotel Ulusun tel. (332)351. 5004 {to dr`i ~esno renome pa slikarki, studentki i profesorki spokojno otsednuvaat tuka, kon $12 dvokrevetnata. Za $15-$25 na no} po ~ovek, bawa, pojadok, ~esto parking, ima pogolem izbor hoteli dol` Mevlana Çaddesi. Niv i sami }e gi najdete.
Vo Konja se jade }ebap. Cvrsto umesen, mnogu kompakten, glavno od meleno ili sitno seckano jagne{ko. Mu odgovara na na{iot vkus. Niz gradot a osobeno okolu pazarot ima bezbroj furnaxii. Tie pe~at odli~no pide, eden vid pica ili na{a pastrmajlija. Vrz niv dosta meleno jagne{ko, domati, sirewe, jajca pa zavitkani ka-ko pala~inka ili fi{ek. Mo`ebi malku jogurt, {to }e re~e ov~o kiselo mleko. Gi ima na sekoj ~ekor, bogat obrok so pide e $1-$2. Dokolku ste za gotovi, iskr~kani, vkusno podgotveni vareni jade-wa, cenata }e bide me|u $2-$4, ama sekoj zalak si gi zaslu`uva parite. Çatal Lokantasi kaj Turisti~koto biro odnosno Honedan Et Lokantasi kaj Hukumet Alani, se po na{ vkus.
TRANSPORT
Kon i od Konja vodat mnogu avtobuski linii no so `eleznica izborot e skuden: za ili od Istanbul. So avtobus onie 600 km do Istanbul baraat 12 ~asa vozewe a cenata e $10. Bursa e 500 km, 7,5 ~asa vozewe za $10. Antalija e 365 km, 6 ~asa pat za $12 dodeka onie 260 km do Ankara baraat 3,5 ~asa patuvawe za $5. Vrskite so Istanbul gi odr`uvaat dva no}ni voza, zna~i treba leglo vo spalna za tie 12-13 ~asa trakaratrak. Biletot e $12 plus leglo. Sedi{te vo vtora klasa e $9.
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
Centralno locirana, polumilionska Konja (Konya, Ikoneum ili Iconium) zaedno so celata regija le`i na soobra}ajnata oska Istanbul-Bagdad, pa zatoa mnogu lesno dostapna. [esti po naselenie grad na zemjata, taa e odli~no povrzana so cela Turcija. Vo dnevno-pragmatska smisla ova e zemjodelski kraj: glavno `ito i onie debeloopa{esti ovci. Pokraj ova, kilimarstvo, za ~ij dizajn i kvalitet pi{uval vo superlativi u{te Marko Polo. Vo duhovno-filozofski kontekst ova e ideolo{ki centar na Mevlanskite dervi{i. I ne samo toa. Vo sociopoliti~ka smisla, bi se osmelil da re~am deka ova mesto e konzervativen muslimanski grad. Lu|eto vo nego vistinski veruvaat vo nekoi temelni ~ove~ki vrednosti. Kako moral. Kako ~esnost. Kako eti~nost. Kako trudoqubivost. Toa gi pravi malku poinakvi od drugite.
Niz istorijata Konja bila tolku va`na to~ka {to preo|ala od race v race: tu Frigijci, tu Lidijci, tu Persijci. Isklu~ok e samo Aleksandar, koj re{il da ja po{tedi od napad, pa ja zaobikolil. Drugite ne. I Fridrih Barbarosa, brzajki vo 1190ta kon Erusalim so svojata Treta krstonosna armija, moral da skr{ne da ja osvojuva i da mu ja dade na upravuvawe na sina si. 
Eden drug car, sultanot Alaeddin Kaykobad (1219-1237) }e ja preporodi, }e ja opto~i so odbranben sistem kreposti, }e izgradi medresi, kervansarai, xamii, kralski palati. Toj }e ja napravi ba{ prestolnina na Rumskiot sultanat. Vo sozdavaweto nekoi lu|e se zanesuvaat: toj sosema }e zaboravi na prevrtlivosta i gnasniot karakter na sina si koj }e plati gadovi da go ubijat tatka mu. Sosema druga rabota e toa {to na tatkoubiecot }e mu dojde neumitnata kazna vo vid na nesopirlivite Mongoli koi }e go iskasapat. Taka }e zavr{i nikakvecot od sin na Alaedin Kajkobad i posleden selxu~ki vladetel, a onaa Konja gradena od tatkoto }e bide peplosana. Interesno, Osmanliite ite }e go zazemat Carigrad ama nema da si ja vratat Konja u{te mnogu godini potoa.
Ova e grad za poklonenija. Niz nego sekoga{ ima tolku mnogu fin, pitom, dostoinstven, ~esto belokos, svet {to zra~i so odneguvani maniri. Tie lu|e doa|aat ovde zatoa {to ~uvstvuvaat duhovna potreba za toa. Tuka e Sems-I-Tebrizi Turbesi, mavzolej, so xamija, na dervi{ Sems, blizok pridru`nik na Mevlanata. Konja ja ima Alaeddin Cami, locirana na brdoto od koe se prostira {irok pogled naokolu, koja e izgradena vo 1221 godina i pretstavuva svetski priznat kulturen spomenik. Bogato dekorirana so ebonos i keramika, ja dizajniral Kerimeddin Erdisah. Zaradi razurnuvawata ne e otvorena za redovni poseti. Tuka e Karatajskata Medresa (Karatay Medressesi) od 1251 g., sega muzej na najubava izni~ka keramika. Prostorot na Mevlana muzejot (Mevlana Tekkesi), isto~no kaj stariot grad, se protega na 6,500 kvadrati kako izoliran kompleks. U{te od daleku se gleda zelenikavata kupola na Mevlanovoto turbe: Kubbe-i-Hadra. Toa e grobot na Celal al Dini Rumi odnosno Mawlānā Jalāl ad-Dīn Muḥammad Balkhī ili Rumi, (`iveel od 30.09.1207 do 17.12.1273) filosof, teolog i poet, duhoven lider, mistik, poglavar na tancuva~kite dervi{i. Ova e takvo mesto. Ona "Rumi" mu e zatoa [to `iveel vo kvart {to go vikale "Rumi" ili "rimska ~etvrt" na Konja iako tamu nemalo nitu eden edinstven vizantiec a u{te pomalku rimjanin.
