|
START - DOMA - Home
OFICIJALNA PROGRAMA
Voved - Intro,
Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, ^anakkale,
Kutahija
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa,
Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija
REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos
REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
Mar{ruta: Od Bursa do Inegol po E90 (45 km) potoa po N595 do Tav{anli (83 km) a ottamu na istok po N230 (51 km) do Kutahya; Od Antalija preku Isparta, Dinar, Afion do Kutahija (380 km) na pat za Istanbul.
Objektivno zboruvajki, iako na vremeto prestolnina na Otomanskoto carstvo, Kutahija ne e nekoja posebna turisti~ka atrakcija koga ovde, na vlezot vo Anadolija, }e zovrijat letnite gore{tini . Koga ne e pekolno `e{ko (celo leto) ova e preubav kraj (od april do polovinata na juni pa krajot na septemvri i cel oktomvri). Vozeweto e kako po mazen tobogan: ugoreudolu, pa svioci, se niz nekoja pitomina od gradini i nivi niz koja lu|eto se kako angeli od ~ii o~i se ~ita dobronamerno pra{awe: [to li ve nosi ovde? Tolku malku turisti navra}aat vo ovoj kraj. Ovde prvpat vidov zabradeni `eni i prvpat ja ~uv pogovorkata: "Kolku podebelo ferexeto-tolku pomalu vredi da se otkriva". Ona {to e interesno so mestovo e negovata reputacija na eden od dvata najstari kerami~ki centri na celiot Bliski Istok.
Hramot na Zevs (112h130 m) vo Aizonai (Aezani) kaj Çavdarhisar, na 48 km ju`no od gradot, nekoi go smetaat za najso~uvan (vo originalna forma) od site vo Mala Azija. Izgraden vo vremeto na Hadrijan (117-138 g.), ima osnova od 32h37 metri so 8h15 stolbovi vo jonski stil.
 Ovoj star frigijski grad (Kotiaon) nekoe vreme i sam Timurlen go imal za prestolnina. Na kutahiskoto kale (toa e edna impozantna srednovekovna krepost nazabena so kameni kuli) koe dominira so gradot, se nao|a KaleI-Bala Camii, a do drugata, i pozna~ajna, Ishak Fatih Camii ima i edna medresa (teolo{ko u~ili{te, no mislam deka e vo rang na visoka {kola ili fakultet) ovde aktivna u{te od 1440 godina.
Ovde s? u{te se pravi najmnogu, a verojatno i najkvaliteten, turski porcelan i fajans. Ova isto taka e i kilimarski kraj. Sega, ne e toa ona od pred 45 veka, koga sekoja plo~ka bila izrabotena vo najfin dizajn, so zlato i bleskavi boi za vladetelski palati ili preubavi xamii. Dene{nata produkcija dekorativni plo~ki e interesna: golem broj zapadnoevropski turisti pred da pojdat navamu }e si zemat merka na svoite plo~ki, baraat soodvetna dimenzii i ubav dizajn, pa koga }e najdat {to im odgovara go kupuvaat, go nosat doma, otkornuvaat ovdeonde po bawata po nekoja plo~ka i si pravat "dizajnerski enterier" samite. No vremeto si go ima storeno svoeto: vo periodite na golemite ~ekori napred vo zabrevtanata industrijalizacija, koj da gleda idnina vo odr`uvaweto na artizanatot na tamu nekoi grn~ari {to me{aat kal za da pe~at plo~ki od glina? Jaglenokopi, elektrifikacija, konzervna industrija. Toa mi ti e ona {to se bara denes. Mi~urinizacija karda{, mi~urinizacija.
Dokolku treba ili mora da se prespie tuka najprifatliv }e se poka`e Hotel Gonen na Menderes Xadesi, $16-$18 za dvokrevetna na no}..
0
|
Daily newspaper in English wIth all the info and features you need
SO SEKOJ
NIKON
SEKOJ MO@E
DA BIDE MARKO
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
