Mar{ruta: Adana - Iskenderun - Osmanie - Karaman - Maras - Pazarxik\olba{i - (Adijaman - Kahta - Nemrut) Malatja; Ankara - Kir{ehir - Kajseri - Pinarba{i - Malatja

Na vra}awe od Dijarbekir kon pitomiot zapad, pojavuvaweto na Malatja ka`uva deka do isto~niot del na Kapadokija ima nekoi tri ~asa pat ottuka. Toa e edna od pri~inite za dilema: da se do-nagazi na gas-pedalata ili da se ostane na nekoj den tuka. Vtoro-vo }e bide daleku pomudro. Nagradata za takviot ~ekor e i buk-valno vozvi{ena.

Ova e regija na reki i planini. Nani`ani edno po drugo, ustijata na osum bujni pritoki go pravat Eufrat (Firat) u{te pomo}en, zgodna pri~ina da mu se podigne Karakajskata brana za redovno navodnuvawe na aluvijalnata ramnina. Nemrut Dagi (Planinata na Nemrud) e tvrdina koja ~uva retko blago.

Istorijata na Malatya (okolu 380.000 `iteli) e polo{a od stara plo~a: razurnuvawata do temel se sli~ni kako nasekade po ovoj del na Mala Azija. (Ova e grad od hititsko vreme: se vikala Milidia, Maldia, pa Melita, potoa Melitene i na kraj Malatja). Edinstvena razlika me|u Malatja i drugite gradovi {to im se na pat na golemi vojski e vo toa {to `estinata na razurnuvawata tuka rastela so sekoe novo atakuvawe, a entusijazmot za obnova opa|al so sekoj nareden obid. Prili~no ta`no za prestolnina po koja tolku begovi, tolku pa{i, tolku princovi, kralevi i {ah-in-{ahovi se grabale veli 3.000 godini po red. Boli glava od takvi osvojuva~i: Asirci, Hititi, Pontijci, Persijci, Rimjani, Vizantij-ci, Sasanidi, Arabjani, Selxuci, Mongoli, Mameluci pa na kraj Osmanlii.

Sega ova e spokoen zemjodelsko-sto~arski kraj. Glaven izvozen proizvod se suvi, slatki kako med, no so fina kiselka `i~ka, bakarni ili zlatni kako dukat kajsii za prikaz. Ovde imaat i krupni, so~ni cre{ni arno ama za kajsija (kayisi) se svetski {ampioni. Tie, kon krajot na berbata, vo juli, pravat i mnogu ko-loriten festival po toj povod, so izvoren folklor no i so bez-broj vidovi na slatka, kompoti, xemovi, re~eli, torti i sladole-di od kajsii. Malatja e rodno mesto na Ismet Ineni, prviot sobo-rec na Ataturk i vtor pretsedatel na Republikata, no, isto taka, i na Mehmed Ali Ag~a, onoj {to puka{e na papata Vojtila vo Rim.

Me|u pozna~ajnite znamenitosti e Silahtar Karvanserai, eden golem an izgraden vo 1673 godina po nalog na Bosnali Mustafa Pasa, me~onosecot na sultan Murat IV. Neka ka`uvaat posle vicevi za Mujo i Haso, ama ene vi {to lu|e im dade Bosna na osmanliskite padi{ahovi. Gradot se gordee so eden grst xamii me|u koi Ulu Cami,na centralniot plo{tad, datira od 1224 godina, no isto taka i so golemata tvrdina na Titus Andronikus. (Edna{ damna, vo Skopje dojde ser Lorens Olivie i vo stariot teatar go igra{e ba{ Titus Andronikus, no ne sum ~ul deka toa go napravil i vo kreposta na imperatorot vo Malatja). Na tamo{nite, golemiot Bedesten izgleda kako da im e sporedna lokacija, no toa e eden ba{ interesen pokrien pazar (zad Bujuk hotelot i glavnata po{ta),vo koj vrie kako vo kotel, vo koj ima i `iva riba, vo koj zanaet~iite se ma|epsnici a mu{teriite carevi, pa zaslu`uva poseta.

Me|utoa, sevo ova do tuka e samo uvertira za glavnata atrakcija na Malatja. Odovde, sekoj den od maj do kraj oktomvri se poa|a na nepovtorliv izlet do Nemrut Dagi. Toa e mestoto na koe se ispr-~eni onie ogromni statui na kralevi i bo`estva izdelkani od kamen. Mislam deka 99% od sitge stranski turisti se tuka za da do~ekaat eden zalez i edno izgrejsonce tamu gore na vrvot, po-kraj onie granitni glavi (tie se celi dva metra visoki) popa|ani od statuite.

Malatja se nao|a na rabot na nekoga{noto kralstvo Komagene (Commagene) koe, od svoja strana, e vo srceto na plodorodniot goren sliv na Eufrat. Na vremeto grof Helmut Karl Bernhard von Moltke, feldmar{al a i strate{ki genij, koj zaedno so princ fon Bizmark od Prusija ja napravi Germanija, bil voodu{even od ovoj region (od 1835 do 1839 fon Moltke bil vo oficijalna misija vo Turcija za da ja pomogne transformacijata na vooru`enite sili) i go komentiral negovoto voenostrate{ko zna~ewe za Turcija. No, nitu fon Moltke nitu pak koj i da e drug vo toga{ bil svesen za postoeweto na golemo svetili{te, pove}e prestol na bogo-vite (hierothesion) otkolku nadgroben spomenik (tumulus) na vrvot na te{ko pristapnata 2.150 metri visoka planina Nemrut Dagi.

(Ovaa nema vrska so istoimenata Nemrut Dagi, 350 km isto~no, na ~ij vrv od 3.050 metri bleska impresivno, mrazurlivo kratersko ezero na zgasnat vulkan ~ija erupcija go ima formirano ezeroto Van pod nego). Toj fakt (deka vo vremeto koga Fon Moltke talkal niz carstvoto nikoj, bukvalno nikoj ne znael deka postojat onie statui) zboruva tomovi za mnogu sostojbi vo imperijata, pa i za evropskata nauka vo princip.

Mislam, donekade e razbirlivo da ostane nejasno {to bilo toa {to izmotiviralo nekoj marginalen vladetel na miki-maus kralstvo kako komagenskoto da go izvede toj potfat. No kako e vozmo`no naukata 2.000 godini da ne znae za postoeweto na tie 12-metarski statui na bogovi, bo`es-tva i kralevi od delkan granit ~ie postavawe na dve platoa nalagalo da se "secne" vrvot na 2.000-metarska planina? Ne e toa {ega rabota: na mestoto na vrvot na planinata ~ovekot dal nalog da se podigne 150 metri {irok a 50 metri visok tumulus, so grob na kral pod nego. I nikoj da ne go znae ili da ne go zapi{e toj potfat?

E, toa nekako ne odi raka pod raka so istorijata i arheologijata, ama ete, se slu~uva. Imeno, duri vo 1881 godina nekoj turski geolog bil ispraten da ~epka po tamo{nite planini vo potraga po rudi. ^ovekot sosema slu~ajno na vrvot od planinata gi zabele`al mamutskite statui. Taka svetot (preku germanskiot in`ener Karl Sester, koj dolu kaj reki~eto ja otkril grobnicata na Mitridat Kalinikus) doznal za postoeweto na hieratesionot na planinata Nemrut Dagi. Prvi arheolo{ki iskopuvawa se zapo~nati duri vo 1953. Prv me|unaroden Nemrut-simpozium pod patronat na toga{niot premier Turgut Ozal e odr`an vo 1988 god. so ideja za revitalizacija na ovoj kraj svrzan so tumulusot.

Za da se razbere ovoj potfat na komagenskiot kral (stanuva zbor za Antioh od Komagene koj `iveel od 69-ta do 34-ta godina pr.n.e., i ne ~ini da se zamenuva so Antiochus I Soter, 324-261 pr.n.e., kral na Sirija, sin na Aleksandroviot general Seleukus) treba malku istorija. Komagene za prvpat se spomenuva vo analite na asirskiot kral Salmanassar III (858-824 pr.n.e.) kako plodna, bogata so {umi (!) teritorija i narod vo nekakva trajna sostojba na tranzicija, sekoga{ so nekakov vazalen status nasproti mnogu mo}nite sosedi. Duri vo prviot vek pr.n.e. Komagene, so nastojuvawata prvo na nejziniot guverner Mithridates I Kallinikos (koj se proglasil kral) pa potoa na negoviot sin Antiochus I, }e se zdobie so nekakov suverenitet.

Taa "nezavisnost" }e bide od kus vek, a }e temeli na tvrdeweto deka komagenskite vladeteli vle~at direktna krvna vrska od golemi carski lozi. Ednata, persiskata, preku Darius I i Xerxes I, drugata seleucidska, {to }e ka`e makedonska (od Aleksandar) preku princezata Laodike ma`ena kaj niv, a tretata od partiskata imperija preku majkinata strana na Antioh.

Sega, ova ne e muabet kako na svadbarska masa: koj e koj me|u svatovite. Ova zboruva za naporot na Mitridat Kalinikus i sin mu Antioh nekako da ja so~uvaat nezavisnosta nasproti nadoa|a~kite rimski legii od zapad, pontsko-ermenskata alijansa na sever, partsko-persiskite zakrvenosti na istok i seleucidite, vo haoti~na sostojba, na jug. (}e rizikuvam da ka`am deka opkru`uvaweto im bilo polo{o duri i od na{eto.)

Zna~i na site im bilo va`no nikoj od niv fizi~ki da ne vladee so Komagene vo toj istoriski mig. Kako da bilo: vo toa liliput kralstvo so teritorija ispru`ena okolu 180 km (Gaziantep-Adiyaman-Malatya, kako Skopje-Ohrid) Rimjanite go imale |omti-kralot Antioh za "taen agent" no ne mu veruvale ni{to. Kako ni toj nim. No zatoa ~ovekot, koj bil bogat (na Mark Antonie mu dal 1.000 talenti, nad 25 tona srebro za izgradba na flotata vo Tarsus) se svestil deka naskoro nema ni{to da ostane od Komagene. Zatoa i se zafatil da go izgradi tumulusot za ~ie posto-ewe, kako traga od Komagenite (iako toj si go podignal vo svoja sopstvena slava) celo vreme sega stanuva zbor. Vo po{irokiot krug na regionot ima i drugi, daleku poskromni, spomenici od negovata loza. No, da se vratime na impozantniot hieratesion. (Ovde saka edna prekrasna fotografija, ama nema pari za toa. Vo idnoto izdanie, in{alah!)

Sekoj den od 15 april do 15 oktomvri lokalnoto Turisti~ko biro tel. (422 - 323.3025 organizira minibus turi do Nemrut Dagi. Biroto se nao|a vo parterot na zgradata na Vilaetot pred koja se nao|a statuata na Ismet Ineni. Od 1 juni do 31 oktomvri rabotat sekoj den od 08:00 do 17:00 ~. a drugite sedum meseci odmoraat preku vikendite. Minibusite trgaat kon Nemrut sekoj den vo 11:30 ~. Patuvaweto do samiot vrv so kolosalnite statui trae bezmalu ~etiri ~asa. Od 16:00 do 18:00 ~. ili do zajdisonce lu|e talkaat naokolu, se fotografiraat, se zalo`uvaat so toa {to go ponele, meditiraat pa i malku se dru`at so bo`estvata, go sovladuvaat, intelektualno i emotivno, ogromniot prostor nasproti koj i dvometarskite granitni glavi na bogovite ne izgledaat tolku golemi.

Koga sonceto }e se spu{ti zad horizontot, mini-busot poa|a do prvoto hotel~e (dva kilometri) pod vrvot. Vo planinite brgu se stemnuva: po 10-15 minuti e temen mrak. Sleduva ve~era, no}evawe i rano stanuvawe pa pak nazad gore, da se vidi i iznaslika izgrejsonceto na Nemrut (Mt.Nimrod). Ubavo smisleno, ima razlika. Utrinite ne se ostanuva gore tolku dolgo: ve}e pred 10:30 ~. minibusot e nazad pred beledieto vo Malatja.

Vakviot izlet, komplet so prevoz, vodi~, no}evawe, ve~era, pojadok i vleznici ~ini $25. Ima majstori (i majstorki) koi odat badijala: dvajca Finci, koi doma ne ka~uvaat nikogo vo avtomobil, ovde }e zemat re~isi sekogo so ranec na grbot. Aha, treba ranec za Nemrut Dagi! Gore e sekoga{ studeno. Od knigi (ne sum bil) znam deka utrinskite temperaturi ne se nad 7-80, kako vo fri`ider. Zatoa e ranecot: termos so kafe, voda, sendvi~ ili ovo{je, pulover, vindjakna, mo`e kapa, {amija, pantoloni, fotoaparat, filmovi, eventualno dvogled, mobiqka, ne{to za ~krtawe, xvaka, higiena - ete toa.

Pokraj Nemrut Dagi mora da se poso~at u{te nekolku raboti. Ka-rakus vo koj e tumulusot za kralskite dami na Komagene. Kahta Kalesi i rimskiot most kaj Cendere vo slava na Septimius Severus, soprugata i sinovite Caracalla i Geta. Golemata brana (Ataturk baraji) na Eufrat koja go formira akumulacionoto ezero od 800 km2 kako del na Ju`noanadolskiot proekt. Potoa Arsamenia ab Nymphaeos, toa e sega{nata reka Kahta Cayi,kade se ostatocite od nekoga{nata letna rezidencija na komagenskite vladeteli.

SMESTUVAWE I ISHRANA

Treba mnogu i komplikuvano plani-rawe da se izvede onoj podvig i ogromno zadovolstvo od Nemrut Dagi bez pritoa da se no}eva vo Malatya ili Adiyaman, i dvata grada se 110 km od vrvot, ili vo Kahta, koja e samo 70 km do gore. Niz site tri mesta ima no}evawe za $8$12 vo pristojna dvokrevetna. Dokolku ovoj predel go privle~e namernikot, toga{ }e zasedne nekolku dena. Kade da se otsedne? Vo Malatja, jasno. Ne zatoa {to drugite mesta ne ~inat tuku zatoa {to otkako se otkri nafta kaj Kahta i Adijamin taa ostana najturisti~ka, vo pozitivnoto zna~ewe na zborot.