Mar{ruta: Od Izmir 33 km. po N565,od Bergama 101 km. po E87 potoa N250. Turisti~koto biro se nao|a na Dogu Caddesi, Eylil Ishani, tel.(5511)2541

Nekoga{na Magnesia ad Sypilum, sovremena Manisa, e grad od okolu 100.000 `iteli. Ima prijatna klima pa brojni sultani ovde gradele rezidencii. Kenan Evren, porane{en pretsedatel na Turcija i prijatel na Makedonija ja smeta{e Manisa za svoe rodno mesto iako e roden na Kosovo. Po negova inicijativa sobranijata na Skopje i Manisa donesoa odluki za zbratimuvawe na ovie dva grada, ama dosega skopskite buxi so potcenuvawe ili nezainteresirano gledaa na vakvi gradovi podatlivi za sorabotka. Mo`ebi, koga }e zavr{i so Peking, }e se svrti Penov i navamu, vo sosedstvoto.

Manisa, prijatno mesto, se gordee so golem broj gradbi na islamskata arhitektura. me|u koi Muradiye Cami, izvonredno dekorirana so fajans i zlato, a koja ja izgradil golemiot Sinan. Vo medresata na xamijata se nao|a gradskiot muzej vo koj ima eden broj zna~ajni eksponati. Ulu Cami e gradena vo 1366 godina a posebno interesnata Hatuniye Cami vo 1490 godina.

Sepak, najgolem turisti~ki adut na Manisa se mitolo{kite skaz ni svrzani za lokalnite planini i dolini. Doma}inite ne propu {taat da go podvle~at toj argument. Najubav primer za toa e pla ninata Sipil Dagi (1513 m) koja vo arhajsko vreme se vikala Mont Sipylus. Tamu, na 6 km isto~no od gradot, vo granitot na masivot, kaj mestoto Akpinar, se nao|a reljef na majkata na site bogovi, Sibele. Avtor, navodno, bil Broteas, original vnuk na Zevs.

Broteas imal brat po ime Pelops i sestra Nioba. Tatko im bil Tantal, sin na Zevs, komu mu bilo pozvoleno da se dvi`i me|u bogovite. Bidejki Tantal jadel od bogovskata hrana, stanal besmrten. Izgleda deka toa mu udrilo v glava pa se re{il da prove ri dali tie bogovite se navistina seznajni. Za eksperimentot re {il da go zakole sina si Pelops, da go svari so fini miru dii, pa jadeweto da im go ponudi na bogovite koi gi viknal na gozba. [to naumil toa i storil. Site osven bo`icata Demetra ja sfatile izmamata i re{ile za kazna da go stavat Tantala na stra{ni maki. (Angli~anite imaat iskovano i glagol, se vika "tantalyze".)

Dedoto Zevs go sostavil, par~e po par~e, vnuka si Pelops a bidej ki maliot ne bil vinoven za nevkusniot eksperiment, go vratil v `ivot. Imal samo edna maka: mu nedostasuvalo par~e od ple{ka ta {to Demetra, sosema rastroena od taga zaradi }erka si Persefona, za vreme na gozbata go izela ne obrnuvajki vnimanie deka stanuva zbor za ~ove~ko telo. Objasnuvaweto pak za }erka £ na De metra e posebno interesno: malata Persefona morala polovina godina da bide vo podzemniot svet, a polovina vo gorniot. Koga bila gore, so majka si, bo`icata na prirodata se raduvala so }er kata - pa od tamu prolet i leto, nasproti nejzinata taga - esen i zima. No, da se vratime na Zevs i na Tantal.

Dedoto, na vnukot si Pelops mu napravil ramo od slonova koska pa go ispratil usvet. Pelops skital,ja osvoil ju`na Elada (od tamu Peloponez) kade mu se rodil sin Atrej (Atreus) koj po nekoe vreme stanal kral na Mikena (Micaena) i tatko na Agamemnon i na Menelaus (Menelaj) koi, kako {to gledate sega, bile pravnuci na Tantal. I, po tolku godini, celoto pokolenie pak nazad ovde, vo Troada, vo opsada na Troja zaradi ubavata Elena!

Koga sega go gleda onoj kamen, bo`em reljef izraboten od sinot na Tantal, ~ovek mo`e samo da se voodu{evuva od sloevitosta na lokalnata mitologija i na nejzinoto sekojdnevie. I seto toa, niz edna kompleksna hierarhi~nost, kako potkrepa i objasnuvawe na sostojbite vo prirodata i op{testvenosta izmisleno od lu|e koi tuka, vo Mala Azija, pred 3.000 godini, sepak `iveele samo od orawe, kopawe i `neewe.

Inaku, kaj Muradiye Meydani, odvaj eden kilometar jugozapadno od Manisa, na patot za Karakoy, kaj eden park ubavo ureden za piknikuvawe se nao|a ~udna grupa granitni gromadni blokovi. I tie se na nekoj na~in svrzani so Tantalovoto semejstvo. Ovaa pak storija od mitologijata veli deka Tantalovata }erka Nioba, koja imala sedum }erki i sedum sina (a postojat verzii i so po {est i so po deset) edna{ lesnoumo se pofalila deka taa e podobra i od titankata Leto, preku Zevsa majka na bogovitebliznaci Apolon i Artemida. Ovie tropaweto na Nioba go sfatile kako neoprostiva navreda za majka im, pa so svoite nevidlivi streli gi potepale site 14 Niobini deca. Nejzinata bolka bila tolku golema {to Zevs se so`alil pa ja storil kamen. Ete, toa e taa grupa granitni gromadi kaj Manisa: okamenetata taga na Nioba so decata.

Interesno e da se prestojuva ovde na kraj april, za vreme na festivalot Mesir Macunu ({to saka da ka`e deka ovie se majstori za xemovi, re~eli i pekmezi). Toa e natprevar vo prigotvuvawe na edna mnogu gusta smesa komponirana od ramno 41 sostojka, za~ini, trevi, razni plodovi i drugi raboti. a koja, navodno podmladuva i dava seksualna potencija, pod eden uslov. Imeno, treba na 21 april da se bide vo dvorot na Sultan Cami (koja 1522 ja podignala Ayse Hafize, majkata na Sulejman Veli~estveniot), i od ~ie minare muezinite frlaat po 10.000, fino spakuvani vo fi~e~iwa, par~iwa Kuvvet Macunu. I samo ako toga{ i tamu dofatite paket~e (inaku se prodava preku cela godina) magijata fa}a. Narod pleva. Nekoi nosat ~adori svrteni naopaku za da fatat pove}e od fi{e~iwata. Mo`e da si zamislite {to karneval e toa.

Mi donese edna{ debeliot \o{, toga{ direktor na InterImpeks, od toa maxunot. Pogadno e od na{eto kiseloveselo, iako isto li~i samo {to ima mnogu kanela. Za `al, ne mo`e{e magijata da fati: be{e a{i}are deka toj so tie kilogrami na sebe, kako Cile vo forma, nemal {ansa da se navedne, a kamo li da go doka~i fi{ekot me|u tie vidrite vo dvorot. Vo sekoj slu~aj \orgi Go{ev be{e eden od retkite koi {to mo`ea em da se potrudat, em da ja sfatat {ansata {to ja pru`a Turcija a istovremeno da se obide da napravi ne{to za zbli`uvawe so nea. Osobeno vo oblasta na turizmot.