Edrene.- Istanbul - Bosfor - Princeski ostrovi - Jalova - Iznik Bursa - Kus~eneti - Dardanelite - Galipole - ^anakkale. Troja

Ovaa regija se raspostila po celiot evropski del na zemjata od edna strana i po krajbre`jeto na aziskata strana, vklu~uvaj}i gi Bursa, Iznik i Troja. Prakti~no toa se dve polovinki prostor. Me|u niv vodite na Mediteranot {to ovde gi vikaat Mramorno More i Bosforski Moreuz.

Zapadniot ili evropski del e Trakija. Taa se prostira od granicata so Bugarija i Grcija pa se do pred Istanbul. Ima 23.764 m2 {to gi karakterizira blag, bregovit i mnogu ploden teren, po~va mo{ne pogodna za zemjodelie i sto~arstvo. Toj evropski del na Turcija pretstavuva vkupno samo 3% od povr{inata na celata zemja. Toa e Raj za zemjodelie. Galipolskiot Poluostrov so dvete silno ukrepeni pristani{ta go formira severniot breg na Dardanelite koi poinaku se vikaat Helespontski Moreuz (Canakkale Bogazy). Samiot grad Galipoli (Gelibolu) od pamtiveka e posledna odbranbena to~ka na Istanbul, a od Veligden 1915 do Bo`i} 1916 be{e scena na edna od najkrvavite bitki vo Prvata svetska vojna. Mestoto e svetili{te koe zaslu`uva da se poseti. Tamu, bezumno `rtvuvani so riskantnata strategija na Dejvid Lojd Xorx i Vinston ^er~il, po~ivaat 250.000 britanski i francuski vojnici nasproti u{te tolku turski braniteli. Tuka e rodena i legendata na Mustafa Kemal Ataturk. (Za ova mesto vidi pove}e pod Galipole).

Isto~niot del na regijava e aziskata strana na krajbre`ieto, tamu na sever, kade Bosfor vleguva vo Crno More pa dolu na jug kade {to se otvora Egejot, uslovno da re~am do Troja, zaedno so prirodnata zadnina na toj breg koja se protega do Bursa. Ova e mnogu kultiviran kraj, pitom kako topla pregratka. ^ovek o~ekuva, no nema da vidi, tragi na nekakov rasko{ od odneguvani {umi, bairi ili krajbre`ni luongomare promenadi. Ni{to od toa! Pa onie lo{ite Turci ne mo`ele belkim i ovde, vo pazuvite na svoeto carstvo, nam da ni gi kastrat {umite za polesno da fa}aat hrabri vostanici ili zulum aramii? Kogo li ovde }e fa}ale: sultani, princovi, veziri ili anami i evnusi optegnati po vilite so {adrvani, vo ladovinata na odneguvanite kako parkovi izletni~ki {umi? Ne e ova carski revir.

Namesto gorostasni platani, {to gi obrabuvaat finite trevnici okolu letnikovcite na kralskite centri na Francija, Germanija ili Avstrija ovde samo bav~i, nivi, gumna. S? e stokmeno za argatlak. Mora da imalo ne{to defektno kaj tie sultanite, golemite veziri i imamite. Ne mo`e nikoj od niv da nemal po edna }erka-qubimica, barem edno dve {valerki na 30-40 godini vlast, po eden veren drugar ili veren brat. I ne mo`e nikoj da mi ka`e deka onoj sultan {to znael da raspostele imperija od Asuan do Al`ir, od Bagdad i Baku preku Meka so Medina s? tamu do Budimpe{ta i Bratislava, nema da znae deka tamu na diviot zapad, kade prostorot e skuden, sepak e obi~aj princovite da davaat vili za podarok so se prioden pat, so se gradini i {umi, so s? pari za izdr{ka. A i da ne mu se davalo ni{to, kako mo`e nemu, padi{ah na site, da nema koj {umite okolu sarajot da mu gi neguva?

Pa zatoa, pra{aweto e: Vireat li tie drvja od francuska Oaza ovde ili ne? I ako ne, toga{ zo{to ne?

Celata regija se branuva od farmi so so~ni praski, kajsii, ju`no ovo{je i vinova loza. Li~i u` sekoja peda da e odgledana, a voop{to ne e taka. Samo 25% od ovaa plodna zemja se raboti. Neverojatno, no vistinito. Ima objasnuvawe no toa nema vrska so turizmot.

Klimata ne e onolku prijatno sve`a kako {to bi mo`elo da se pomisli zaradi statisti~kata prose~na godi{na temperatura od samo 14 Celziusovi. Prvo ovde nejzinite rasponi se golemi pa maksimalnata odi na 40 stepeni preku leto, kako vo Istanbul. Za {tipjani i skopjani brojkata ne e impresivna. No zatoa pak ovde, i pokraj struewata dol` moreuzot, ima pove}e vlaga vo vozduhot otkolku vo [tip. Sevo ova, jasno, e sosema bezna~ajno za letuvalci od na{i kraevi koi i sakaat preku leto sonce so more a v zima sneg i planina. Ovde za prvata kombinacija ima pla`i kolku ti saka du{a. Za onaa vtorata kombinacija najdobra e Bursa: letata se za u`ivawe vo sve`inata vo podno`jeto na planinata visoka 2.534 metri i brojnite bawi a zimite za skijawe i zabava.

Ovde prose~nata vla`nost na vozduhot iznesuva 73%, {to ne e stra{no, a godi{no registrira 668 mm voden talog vrne`i, samo 18 mm pove}e otkolku na{ Ohrid! Niz cela Turcija vrne`ite se karakteristika za planinskite strani so~eleni so morskata {ir. Zad masivite, koga }e se trgne kon sredinata na anadolskoto plato, site vrne`i se poskromni, da ne re~am se prepolovuvaat na odvaj 381 mm voden talog godi{no.

Temperturata na morskata voda dol` istanbulskite i pla`ite na Princovskite ostrovi, kaj ^anakkale i drugite pla`i se dvi`i od 17 stepeni vo oktomvri do 23 stepeni vo juli. Vo vodata ima i izvori, a i silni struewa, fakt koj nekoi legendarni qubovnici, kako Leander, go imaat plateno so `ivot.