Start - Doma - Home


Voved - Intro,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop,
Samsun, Giresun
Trabzon, Sumela
Rize i okolinata
MRAMORNA REGIJA
Niz Edrene,
Istanbul,
Dol` Bosfor,
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Princevskite ostrovi,
Jalova,
Vo Iznik - Nikea,
Vo i okolu Bursa,
Rajot na Pticite,
Dardanelite,
Galipole,
^anakkale,
Troja, Truva,
Vo Kutahija,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE

|

Bregot na Licija - Kemer - Demre - Ka{- Antalija - Perge - Manavgat - Side - Alanja - Silifke - Adana - Mersin - Hataj - Iskenderun - Antakija - Tarsus - Korikos
Sredozemnata regija se protega dol` eden prekrasen {irit od 1.577 kilometri mnogu tesen morski breg. Nego od anadolskoto plato na sever kako so no` go otse~uvaat gramadnite masivi koi pitoreskno se strupoluvaat vo devstvenite laguni na ovoj del od Mediteranot. Nasekade, kolku zagradeni so ~etinari tolku so plodni drvja, se skrieni naselbi {to nekoga{ go svedo~ele sozdavaweto na istorijata na celoto dene{no ~ove{tvo. Za qubiteli na karpesti i osameni pla`i, do koi se doa|a so ~un ili pentarewe, tuka e bregot na Licija. Za onie koi se po pesokot toa e pojasot ramnica i nedoglednite pla`i na Antalija (Antalya) i Alanja (Alanya).
Ovoj predel, {to e lesno dostapen, ima prijatna klima za odmor vo tekot na april, maj, septemvri i cel oktomvri. Nautro ovde vee severen kopnen razvigor, a nave~er preovladuva sve` ju`en vetrec izme{an so mirizba na morska pena i kopne` za avantura. Najprijatno vreme na denono}ieto e me|u zalezot i izgrejsonceto. Makata e vo toa {to ovde utrinite navistina se em mnogu rani em traat kratko, pa na turistot malku ne{to mo`e da mu pomogne preku den na v`areniot otvoren prostor. Ova osobeno va`i za mesta kako Side i okolinata kade na pla`ite mora da se koristi senka od platno ili ~ador za da ne mu zovrie mozokot na ~oveka po polovina ~as na sonce, ako nekoj so malku pari i so dve mali deca voop{to ima mozok da pojde vo avgust na letuvawe vo Side. Toga{, klimatski, ovoj predel e neupotrebliv za goloko`i. Nekoi prijateli, da bidam do kraj objektiven, i kolegi mi rekle deka perfektno si pominale ba{ vo Side i ba{ na krajot na avgust. Da vidam ne veruvam. Me|utoa ima lu|e koi sakaat lete da im bide toplo nakaj `e{ko, za{to se vodeni `abi: po cel den se vo voda. Mislam deka regionot e carstvo za odmor, mislam deka si go zaslu`uva patuvaweto, ama uveren sum deka za da se u`iva treba da se odi vo maj, juni, septemvri i oktomvri.
Op{t statisti~ki podatok e deka vo ovaa regija prose~nata temperatura e 170 i deka maksimalnata kaj Antalija iznesuva 44,6 stepeni, no ovie brojki ne treba da zna~at ni{to: vrelo ili ne, tamu sekako treba da se odi bez razlika koga mo`e da se odi. Kako prvo preubavo e. Kako vtoro preubavo e. I kako treto, pak e preubavo.
Ova preubavo ne zna~i sakamka`amneznamre~am. Toa zna~i: brojni-prirodni-fenomeni, mnogu kulturno-istoriski dragocenosti, taatli kulinarskorekreativni praznuvawa, bezbedna rekreacija, {opinguva~ki raj. I seto toa za mali, sporedbeno najmali pari za do`ivuvawe od takov rang. Ete toa e taa Mediteranska regija.
 |

THE ROYAL ACADEMY LONDON
Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.
22 January do 12 April 2005
Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz
Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva
umetni~koto i kulturno blago na Turcite
od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.
Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno
od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost
vo Istanbul, me|u koi golem broj
nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe
go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.
Vo petocite i sabotite nave~er
specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
(osven na12 mart 2005).









|