|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | |||
|
Start - Doma - Home   Voved - Intro, MRAMORNA REGIJA Niz Edrene, Istanbul, Dol` Bosfor, Vo Topkapi, Vo Dolmabah~e saraj, Vo Sultan Ahmet xamii, Vo Beglerbej Saraj, Vo [ehzade xamii, Vo Ujup xamii, Vo Aja Sofija i crkvite, Vo Karie, Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot, Rimsko nasledstvo, Na hipodromot, Vo cisternata Irebatan, Tvrdinite na Stambol, Novata arhitektura, Niz galeriite, Princevskite ostrovi, Jalova, Vo Iznik - Nikea, Vo i okolu Bursa, Rajot na Pticite, Dardanelite, Galipole, ^anakkale, Troja, Truva, Vo Kutahija, EGEJSKA REGIJA Niz Troja, Vo Asos, Do Bergama, Peramum Manisa, Niz Izmir, Efes, Selxuk Sart, Priene, Milet, Didima, Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Lycijsko nasledstvo, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija, REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Niz Ankara, Vo Konja, Kapadokija, Goreme, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Vo Dijarbakir, Malatja: Nemrut, CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Rize, Trabzon Literatura, Od ^elebija do Pamuk Kaligrafija, Likovna umetnost, Teatar, Film, fotografija, Muzika, Folklor, Artizanati, Turskiot kilim, Keramika, INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE   |
 Mar{ruta: Od Kusadasi preku Soke 20 km, pa Savulca, 5 km. i Sarikeme 16 km, za Yenikoy 8 km i Balat 3 km, do koj e Milet 3 km; Od Priene do Milet 22 km. ;απ: Rastojanieto od Priene do Milet najevtino se sovladuva so avto-stop, no i dolmu{ite ne se skapi. Gi ima mnogu pove}e od privatnite avtomobili, plus molat da ve zemat. Najgolemiot broj od niv nosi oznaka "Balat", kako {to se vika maloto ramni~arsko selo, opkru`eno celoto so pamukovi poliwa, sosed na nekoga{niot svetski filozofski centar. Na drugite dolmu{i mora da im pi{uva "Akkoy", kako {to se vika sosednoto selo na Balat. Dokolku pojdete, a verojatno }e go storite toa, }e se razo~arate od samoto soznanie deka prakti~no ni{to ne ostanalo od onoj grad koj vo tek na 1.500 godini bil civilizaciski centar a edno 3.000 godini e poim za um, odnosno mo}, kako motiv da se u~i den i no}. Toa e porazno. Vo samiot krug na iskopuvawata vo Milet }e se soo~ite so edna prekrasna gradba. Se vika Ilyas Bey Cami, a podignata e vo 1404 godina, vedna{ po povlekuvaweto na Timurlenovite ordi od ovoj kraj. Selska xamija, ama zaslu`uva da se vidi, iako mnogu se somnevam deka nekoj voop{to poa|a kon Milet za tamu da razgleduva xamii. ^ovek treba da zastane tuka. Da se uveri deka e srede edna plodna ramnica koja se branuva sekade naokolu. Mislam treba ~ovek da se svrti{ nekolkupati i poleka okolu sebe i gri`livo da go registrira ona {to go gleda. Obi~no se {to mo`e da se vidi se argati navednati vrz buba} i tutun, po nekoe minare i pravlivi xadiwa. Ne mo`e da si veruva{ na o~ite deka tuka na mestovo se lulale brodovite na doselenite Kritjani so najgolemata flota na Mediteranot! Koga do{le, Joncite gi ispotepale site Kritjani i si prodol`ile so nivnite Kritjanki. Tamu od VII vek pr.n.e. Milet imal pove}e kolonii po Sredozemjeto od site drugi gradovi zaedno. Avanturizmot, `edta za novi teritorii i gladta ja terale miletskata aristokratija da gi pottiknuva nezadovolnicite kon kolonizacija na plodni zemji.Toa e vreme koga nasekade, so isklu~ok na Sparta, po~nale da niknuvaat tiranii kako kusopotezen odgovor nasproti se poneizdr`livite uslovi za `ivot vo gradovite-dr`avi. Milet bil mo}na tvrdina so mnogubrojni kolonii. Prihodite od trgovija bile dovolni za javni raboti, za pottiknuvawe na ubavite umetnosti i naukata. Tales prvo go presmetal pa go pretska`al pomra~uvaweto na sonceto na 28 maj 585 godina so {to Milet gi ubedil kralevite na Lidija i Medija da potpi{at mir i da ja prifatat rekata Halys za granica. Sega{nata lokacija na Milet bila ju`na to~ka na Latmiskiot zaliv, dodeka pristani{teto Priene bilo na severniot kraj. Toj Milet imal pet golemi dokovi i pet gradobrani vo toj ogromen liman. Ova e stra{no soznanie za efektot na Meander vrz fizi~kata priroda i tekot na istorijata. Pokraj re{etkastiot urbanisti~ki plan na Hippodamus {to caruva so konceptot na gradovite vo Amerika, pokraj delata na Anaximander (611-547) i Anaximen (u~enici na Tales koi prvi po~nale da uka`uvaat deka znaeweto e vo korenot na filozofijata na postoeweto i so logi~en sistem da gi objasnuvaat fenomenite vo prirodata, kako nekoi klu~ni fakti vo astronomijata) i onie na samiot Thales (625-546?), eden od sedumminata mudri lu|e na klasi~niot svet, Milet go dal konceptot na pomorskata ekspanzija na site mo}ni op{testva. Od tie pri~ini tolku mnogu svet doa|a ovde: da vidi kako izgleda toa mesto kade cutela Miletskata filozofska {kola. A propo onie sedum mudri lu|e: Tales bil vo dru{tvo na Solon od Atina, 638-559, ~ie moto e "Zapoznaj se samiot sebe", Chilo od Sparta, umrel 597 so izrekata "Za mrtvite ni{to ili samo najdobro", Bias od Priene, vo VI vek pr.n.e. so diktumot "Mnozinstvoto lu|e se lo{i", Cleobus od Lindos, umrel 564 pr.n.e. so mototo "Odbegnuvaj gi krajnostite", Pittacus od Mitilini, umren 570 pr.n.e. koj rekol "Zauzdaj go vremeto" i Periander od Korint koj zapi{al: "Na trudot ni{to ne mu e nevozmo`no". Tales bil matemati~ar, astronom, dr`avnik i filozof, a proklamiral deka "Siguren e onoj koj ja mrazi sigurnosta". Prv ja formu liral teorijata za top~esta forma na planetava. Toj e rodona~al nik na gr~kata filosofska {kola. Spored nego isto~nikot na site ne{ta e vodata a vo nea, na kraj, s¢ zavr{uva. Do nego objas nuvaweto na prirodata e mitolo{ko: toj prv uka`uva na fizi~ka ta priroda na svetot so {to ja vtemeluva nau~nata misla. Od nego ne se so~uvani pi{ani dokumenti tuku za nego se znae preku Aristotelovata Metafizika. Tales ne uspeal da najde odbrana od nanosot na Meander. Bez dvoumewe deka zvu~i maksimalno impresivno,no, da se vidi sega ne{to na toa mesto - nema. Pardon. Ima komarci. Ogromna nepromislenost e da se odi niz grmu{kite, posebno ne nautro i prikve~er ako ne sakate potoa da se kornete do krv od ~e{awe. DIDIM, DYDIMA Pred da dojdete do arheolo{kiot lokalitet na Dydima, po turski Didim, }e treba da pominete niz Yenihisar, eden grad {to se {iri kako damka nafta na do`dliv asfalt. Sega toj gi ima apsorbira no i Didima i Altinkum pla`ata do nea. Ne e ni{to stra{no: tivki prodavnici kilimi, grn~arija, bakali, pide~i. Ako ne vi pre~at bednite tenekixilnici i smrdeni vulkanizeri na vleguvawe od Solun kon Halkidik ova nema ni da go zabele`ite. Arheolo{ki, Didima e {okira~ka sprotivnost od Milet. Hramot na Apolon e tiptop. Postoela i avenija od pove}e kilometri "Svet drum" do Milet odnosno do pristani{teto, ukrasena od dvete strani so prekrasni statui. Izgleda onie od osiguruva~ kata kompanija Lloyd ne mo`ele da dopu{tat u{te da stojat tuka. Po 23 vekovi rizikuvawe nekoj da gi uni{ti, do{lo vreme vo 1858 da se preselat na sigurno mesto. Vo Britanskiot muzej vo London. Tamu vidov deka se mnogu ubavi.  Inaku, Didima nikoga{ ne bila grad vo koj da `ivee narod nitu bila proektirana za takov. Didima e ~isto svetili{te. Kako hasienda na Apolon. Samo toj, sve{tenicite i proro~icata. Normal no deka so ona azno pod sebe, sve{tenicite ne bi ni pu{tile nekoj drug da se vrtka okolu niv. Ova bilo va`na filijala na Delfiskoto proro~i{te. Hramot na Apolon ima bogato izdelkani osnovi za 120 stolbovi. Poslednive se impresivni. Imaat po 240 sm vo obem, a visoki se 19,70 metri, na nekoi od niv se gledaat inicijalite na kamenore`a~ite. Vlezniot kamen e te`ok 60 toni. Pod streata na hramot doa|ale onie koi barale pretskazanie. Vo dvorot sedela proro~icata koja go iska`uvala proro{tvoto otkako }e goltnela malku voda od svetiot izvor. Ne bila dorasnata na onaa vo Delfi. Edna{ Krez sakal da proveri koja od proro~icite na trite Apolonovi hramovi e najdobra za da se konsultira so nea za vistinski va`ni raboti. Pratil ambasadori so nalog vo opredelen den i ~as, zna~i istovremeno, da im postavat edno isto pra{awe na site tri: "[to pravi sega kralot Krez?". Samo proro~icata od Delfi znaela deka vari ~orba od `elka i jagne. Ova go nema ni na Internet.Didimskoto proro~i{te mol~elo celi 150 godini zatoa {to Persijcite go zatrupale svetiot izvor. Toj bil odnovo otkopan koga do{ol Aleksandar. Prva proklamacija na proro~icata bila deka Aleksandar e sin na Zevs. Jasno, Aleks go odvrzal keseto i po~nala obnova na Apolonoviot Hram. Ostatokot od obnovata e ona {to go gledate. Ova e istorija.  Vo Didima sigurno }e se fotografirate pred glavata na Meduza (Gorgona), onaa `enska so zmii vo glavata namesto kosa. Taa ubava skulptura e simnata od frizot na gigantskiot hram {to trebalo da bide kako Artemisionot vo Sel~uk.Meduza bila edna od trite }erki na sporedniot morski bog Phorcys so bo`icata Cetto. Taa, so sestrite Stheno i Euyrale `iveela na rabot na okeanot. Nivniot pogled gi skamenuval site vrz koi }e doprel. Sestri i bile besmrtni no taa ne. Glavata i ja isekol Persej (Perseus) a od krvta {to prskala izlegol krilestiot kow Pegaz (Pegasus), nejzin sin od avanturata so Posejdon. Pegaz na Zevsa mu gi nosel rovjata i mskavicite. Ovaa anti~ka storija e kolku za detal so fotografijata a i zatoa {to glavata na Meduza vo Didima e eden od naj~esto fotografi- rani motivi na ovoj del na Turcija. Inaku, mestovo vrie od turisti. Okolu vlezot, okolu hramot, nase kade kafean~iwa, ~adori, pijalaci, suveniri, mesta za no}eva we. Za sekoe tenxer~e {to }e se dotrkala od usveta, ovde }e se najde kapa~e. Nekoi 34 km ju`no se nao|a Altinkum Plaji, ovde{na kopija na Zlatni Pjasci. Kako i originalot, i taa e na~i~kana so lokalen svet koj si ima svoi naviki na odnesuvawe, svoj tertip na raspostilawe i u`ivawe. Na eden kraj Koperton (ne e platena reklama), srferi, mobiqki, bi~volibol, pa malku potamu druga kolonija, so karpus, tenxere polneti piperki, pinxur. Kako da si pred Lagadin. Pa posle onie tenkite i zgodni. Turli rabota na ogromen prostor. ]e vi bide ubo na pla`ana, ama ne kako na Gra-di{~a. Hotel~iwata i pansionite na Altinkum se obi~no prepol ni pa nema potreba da abite vreme barajki mesto iako gi ima ne-koi stotina. A i da ne se sto, }e najdete drugo so leglo za spie-we. Na primer vo Bodrum dokolku ne se vra}ate za Ku{adasi.  |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).          |
|
|
|
|||