|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
|
|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| ISTANBUL 2010 EUROPEAN CAPITAL OF CULTURE | ||
START - DOMA -
Home ISTANBUL 2010 Voved - Intro, Poimot Turcija Istoriski pregled, Hronolo{ki prilog, Vie ste sega ovde: Umetnost i kultura, Turskata literatura i Orhan Pamuk; Arheitektura, neimarstvo; Film, Slikarstvo i skulptura; Muzika; Teatar, Folklor, Artizanati: Kilimarstvo, Fajans, Obrabotka na metal, Sedef, Kaligrafija Obrazovanie, Turskiot jazik Masovni medii,, Turskata kujna, MRAMORNA REGIJA Edrene, Istanbul, Jalova, Iznik, Bursa, Canakkale, Kutahija EGEJSKA REGIJA Troja i Aleksandira Troas, Asos, Ajvalik, Bergama, Izmir, Selxuk, Manisa, Sart, Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum, MEDITERANSKA REGIJA Marmaris, Fetije, Ka{, Demre, Finike, Kemer, Antalija, Perge, Side, Alanja, Silifke, Mersin, Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun, Antakija REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA Ankara, Bogazkale, Konja, Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA Gaziantep, Sanliurfa, Dijarbakir, Malatja CRNOMORSKA REGIJA Sinop, Samsun, Rize, Trabzon MINERALNI BAWI, SPORT i SKI CENTRI, STANOVI, IMOTI, ZEMJA LITERATURA I LINKOVI, VRABOTUVAWE "INDEKS NA POIMI TURCI ZA PAMETEWE,  
|
 Turskata muzika e
raznoobrazna no toa ne e nekoja silna uteha za nenaviknatoto zapadnoevropsko uvo. Vo ovaa prigoda treba da se poso~i deka muzikata na kapelite na jani~arskite edinici nekoi muzikolozi ja sporeduvaat so ona {to e op{t zvu~en efekt na wuorlean{kite xezbendovi za vreme na mardi-gra festivalot. Klarineti, bas-trubi i cimbali: instrumenti {to davaat silen zvuk. Jani~arite ja koristele taa silna zvu~na potkrepa vo napadot, kako i mnogu drugi vojski patem. Koga }e bile uspe{ni, nikomu ni{to. Koga otporot }e bil silen i }e morale da se povlekuvaat brzo - gi frlale instrumentite i fa}ale xade. Niv, instrumentite, gi pribirale zapadwacive i taka tie si na{le pat do kompozitori kako Mocart, Betoven, Hajdn. 
Eden od tie instrumenti e keman, kaj nas kemane, so lesna pejorativna konotacija, iako stanuva zbor za viola. Te{ta mi Nada Cvetkova od [alevci, ~ij brat Cane be{e violinist vo Filharmonijata, go sumira{e celiot odnos sprema muzi~arite so dva zbora: "Eh, kemanaxija"! Kemanot e kako viola no sosema poinaku se {timuva. Pokraj nego imale kemence, osobeno popularen po crnomorieto, pomal i podelikaten instrument {to dava razli~na boja zvuk ako strunite mu se prebiraat so noktite od prstite. Vo po~etokot na 18vek od Arapite imaat prifateno drug `i~an instrument: kanun. Toj e kako citra i dostignuva tonalitet od tri oktavi vo mali terci pa stanal mnogu popularen me|u finite dami na imperijata. Tanbur e turski instrument so osum `ici {to imaat tonski raspon od dve oktavi. Od istok imaat doneseno Ud (predvesnik na gitarata) so dr{ka pod gol. Na krajot mora da se spomene i nivniot nej (ney), duva~ki instrument, na{ki zurla, prosto neodminliv vo persiskata, arapska i turska muzika, Zavisno od pozicijata na glavata, ume{nosta i silinata na duvaweto toj mo`e da dade celi tri oktavi tonalitet. Razni sekti smetale deka zvukot na nejot sli~i na glasot na sevi{niot. Kaval, tipi~no nomadski instrument, se koristi i vo na{iot folklor. Nivnata zurna, kaj nas zurla, e prethodnik na filharmoniskata oboa, a mey e nejzina skratena verzija. Nakuso: so trubadurskiot saz nekoi nego go vikaat i baglama) -  ete fina kolekcija specifi~ni instrumenti (plus Sipsi, pa Gayda, Tulum, Tef i sekako Zil) kako ilustracija za posebna muzi~ka kultura neguvana so vekovi.Postoi tuka eden apsurd koj e kuriozitet {to zaslu`uva pomen: na onolku voena muzika i takov broj instrumenti plus haremsko svirewe i peewe - se belki }e da imalo nekoi lu|e koi gi pravele instrumentite i ja pi{uvale muzikata za niv. E toa e jadecot: nema pi{ani kompozicii! Duri tamu vo poslednite godini na 18 vek nekoj Hamoparmun Limonjuian, galiba od ermensko poteklo, ~krtnal nekakov noten sistem, no kemanaxiite pak sekoj po svoe. Zatoa nema noti so starata muzika. Voenite jani~arski orkestri mora da bile samo za pravewe {to popekolna |urultija od pislivi i ekstraterestijalni zvuci za skorivawe strav, ni{to drugo.  Nekoi ritmi, osobeno onie koi }e gi ~uete na ritualite na tancuva~kite dervi{i, Mevlevi, koristat ne{to sli~no na tonalitetni skali kako do-re-mi-fa-sol-la. Ama ne ba{. E, toa "ne ba{" pretstavuva mala pre~ka, da ne re~am bariera, za {ireweto ili prifa}aweto na taa muzika. Vo su{tina toa doa|a od ~etvrttonskata struktura na nivnata muzika, koja, zatoa, vo sporedba so celo ili polutonskata zapadna muzika na nenaviknatiot mu zvu~i monotono. Za razlika od taa, da ja ka`eme osmanlisko klasi~na muzi~ka tradicija, onaa {to bi ja narekle folk e dosta `iva i slu{liva. Mene mi zvu~i isto kako vo skopski taksi koga }e ti zapuka majstorot nekoj vrawski folk, komplet so duwe-ranke, duwe-ranke, kru{ke karamanke ili {taaa mi raadi{...  U{te se odr`uvaat golemi festivali na provinciski peja~i, eden vid patuva~ki trubaduri. Ovde trubadur se vika "asik", ne{to kako "qubovxija". Od poslednite vistinski (Asik eysel na primer, umre vo 1974 godina) mo`e da se najdat i kaseti i diskovi. Onie koi se interesiraat za poseriozna turska muzika temelena vrz nacionalniot folklor treba da pobaraat snimki na dela na Ulvi Cemal Erkin koj ima pet simfonii, simfonieta i rapsodijata Kocekce .Na pop-scenata yvezdite se palat i gasat non-stop. Ibrahim Tatlises, Bulent Ersoy, Bergen, Serab Erenler, Zulfu Livaneli, Sezen Aksu - mo`e da bidat ubav muzi~ki suvenir. Livaneli sorabotuva so Mikis Teodorakis pravej}i protestna muzika za mir vo ovoj del na svetot. No sepak Ibrahim Tatli{es, porane{en yidar od Urfa (pobarajte ja na mapa ako sakate, na ponovite e ozna~ena kako Sanliurfa) stana superstar za ona {to ovde se vika najpopularna forma na dene{niot turski muzi~ki izraz. Ankara i Istanbul odr`uvaat operski ku}i, muzi~ki konzervatoriumi i edna dr`avna folklorna trupa, pi{i: Tanec. |
 THE ROYAL ACADEMY LONDON Turcite: Patuvawe dolgo Iljada Godini, 600-ta do 1600-ta. 22 January do 12 April 2005 Sponzori: Garanti Bank, Corus Aygaz Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva umetni~koto i kulturno blago na Turcite od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu. Taa premostuva cel eden milenium, od 600-ta do 1600-ta godina, i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na Otomanskata imperija. Na pokaz se nad 350 nepovtorlivi tvorbi, glavno od pro~uenite zbirki na MuzejotTopkapi Saraj odnosno na Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost vo Istanbul, me|u koi golem broj nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija Posetitelot poa|a na izvonredno patuvawe, prvo koe go pretstavuva razvojot na Turki~kite kulturi. Vo petocite i sabotite nave~er specijalno otvoreno do 22:00 ~asot (osven na12 mart 2005).  SAMO SO OVIE KAMERI NIZ TURCIJA        |
|
|
