|
START - DOMA - Home
OFICIJALNA PROGRAMA
Voved - Intro,
Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli
Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,
MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, Canakkale,
Kutahija
EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa,
Sart,
Pamukkale,
Ezeroto Bafa, Priene,
Milet, Didima, Milas,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija
REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos
REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon
MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,
|
Prvoto interesno mesto {to se nao|a na patot od Ka{ za Antalija e dene{no Demre, nekoga{na Myra, biskupija na sveti Nikola. Na ustieto na Demre Dere (Myros) grat~evo e nekoi 37 km isto~no od Ka{. Demre sega e gradinarsko-hortikulturen centar, ogrden so bezbroj ogromni staklenici i u{te pove}e mali raznobojni plas tenici, so obi~no razviorena iskinata ili krenata plastika. Taa izgleda grozno i me potse}ava na vlezot vo Split. Pod nea se odgleduvaat glavno domati, ober`ini i trendafili. Edna godina da izdvoi Germanija samo eden otsto od parite {to gi ar~i za bo`i}no ukrasuvawe - ova mesto na Dedo Mraz }e bide skazna za vekovi napred. Ama ne davaat ni toga{, a Boga mi nitu koga }e dojdat ovde. Verojatno zatoa i imaat tolku.
Demre odnosno Mira nekoga{ bil zna~ajno biskupsko sedi{te na pravoslavnata crkva. Zna~eweto na Mira se argumentira prven stveno so faktot deka tuka, vo dobro o~uvanata i mnogu restavri rana bazilika, ~inodejstvuva~ki vladika vo III vek bil li~no sv. Nikola, sepopularniot Dedo Mraz. Ve}e spomenavme deka e roden tuka blizu, vo Patara. Na svoeto prvo patuvawe za Rim, ovde propovedal i sv. Pavle, vo 61-ta godina.
Pogledajte ja fotkata gore: nad onaka lociraniot amfiteatar vo stenite se izdelkani grobnici na licijcite, naprosto mestovo zra~i so kultura. Anti~kiot grad si go nosi imeto po Myrrha, majkata na Adonis, toa e ubavecot vo kogo bile zacopani i bo`icite Afrodita i Persefona. Myrrha neguvala incestna qubov sprema svojot tatko Cyniras, koj inaku bil kral na Kipar, od kogo i go imala za sin Adonis. Zatoa bogovite za kazna ja prestorile vo rastenie "myrrh" odnosno myrtle. Myrrh kaj nas e temjan, aromati~na smola od istoto drvo pome{ana so esencija temjanovo maslo. Temjanot e eden od trite podaroci {to trojcata mudreci mu gi donele na novorodeniot kral na kralevite, Isus.
 Kon krajbre`no Demre patot od planinskite srtovi se svlekuva vo dolinata prekriena so planta`i limon i mandarini, a izgleda kako da vodi vo nekoe silno razvieno industrisko mesto. Toj vpe~atok go predizvikuvaat gustiot soobra}aj i golemite zastakleni gradbi {to li~at na fabri~ki hali za proizvodstvo tovarni vozila, a vsu~nost se oran`erii. Plastenicite, izgledaat grozno *ene na fotkata) me|utoa tuka ne se za ubavina. Tie razveani plasti;ni partali go pravat prviot vpe~atok grd: ova e konjunkturen, vrie\en gradinarsko-hortikulturen, da ne re~am seqa;ki centar. Nema ni{to drugo posebno interesno za sovremeno Demre. Eden realisti~ki spomenik (sv.Nikola prika`an so tri de~iwa) kako da go sklepal indisponiran akademik Tome i {to mo`e da go ukrasite so va{ lik pred nego. So stara Mira rabotata e sosema poinakva.
 Koga i vo ovie krai{ta ras~istile so mitologijata, ovde{niot biskup, podocna sveti Nikola, bil mnogu privrzan za svoeto stado. Site znaeme deka za nego se raska`uvaat skazni. Edna{, koga na~ul deka nekoj siromav }e gi dadel svoite sakani }erki na prostitucija za da priberat nekoj gro{ za ~eiz, na momite, kri{um, niz oxak, im pu{til nekolkupati po kese pari za da si podgotvat miraz. Ottamu, za Bo`i}, Dedo Mraz preku oxak spu{ta podaroci za dobri deca. Blagorodniot vladika (levo e vnatre{nosta, podolu predvorjeto na negovata crkva, fino so~uvana) i na de~iwata i na kutrite mornari im pomagal so po nekoj gro{. Glasot za dobri te dela puka na daleku pa taka sveti Nikola stanal samoupravno izbran patron-za{titnik na Svetata Ruska Imperija. Vo Germani ja toj e svetecza{titnik na decata.
Toj e kanoniziran i prifaten svetec od strana na rimokatoli~kata, no i od isto~no-pravoslav nata crkva. Toj e popularen i kako "Santa" ili "Sinterklas" {to se izvedenki od S(a)int Nikolaus.
Koga sme ve}e tuka, vredi pomen deka vo vistinskata crkovna postapka za kanonizacija na vladikata Nikola kako dokazi za ~udotvorstvata {to gi izvel prifateni se ovie tri predaniski svedo~ewa: Prvo, deka o`iveal tri mom~enca koi nekoi zlos tornici gi isekle na par~iwa za da gi prodavaat kako slanina, vtoro, deka prenaso~il stra{na bura koja inaku bi potopila cela gemija polna patnici upateni, zaedno so nego, na axilak vo Erusalim i kone~no, deka so tri kesi zlatnici spasil tri siroti devoj~iwa od prostituirawe za da si obezbedat ~eiz. Inaku Bo`i} so Dedo Mraz prvi~no bil praznik vo Germanija od kade e prenesen vo Britanija duri 1840 godina, a potoa vo Amerika i vo drugi anglosaksonski zemji.
 Vo sekoj slu~aj ba{ interesna ve`ba za se~ija imaginativnost e da se obide ~ovek ovde vo Mira, vo dene{no tursko Demre vizuelno da gi smesti onie bogato ukrase ni sanki so kupi{ta podaroci {to krevaj}i sne`ni viori, zaedno so Dedo Mraz vo niv, gi vle~at lete~ki irvasi od koi najpoznati ot se vika Rudolf i ima crven nos. Toj napor na fantazijata nema nikakva vidliva potkrepa osven brojnite patokazi kon crkvata na sv. Nikola na koi ubavo, crno na `olto, na turski jazik, stoi: "Baba Noel".
Samata crkva na sv. Nikola vo Mira se temeli na vizantiska konstrukcija od V vek koja so nekolku {tedri donacii na kremaqskiot trezor e besprekorno renovirana okolu 600 godini podocna, kakva i sega vo princip se poka`uva. Stru~wacite ja smetaat za malo remek-delo, me|u drugoto i zaradi prekrasnite intarzii vo dlabokore`aniot i sovr{eno poliran mermer. Vooru`eni fanatici od italijanskiot grad Bari se istovarile ovde vo 1087 godina i gi ukrale koskite na svetecot. Vo brzinata ostavile nekolku, {to sega se izlo`eni vo muzejot vo Antalija. Ubavo e vo obikolkata na crkvata da se ima vodi~.
Najprikladen suvenir od Demre mo`e da bide gran~e limon od drvjata vo dvorot na hramot: ako se zare~ete da go zafatite i ako ne ve fatat. [ekspir pi{uva deka sv. Nikola, me|u drugoto, bil i svetec-za{titnik i na kradcite. Zgodno ohrabruvawe. Lokacijata na arhai~niot grad Mira se nao|a na 1,5 km od crkvata.
Demre ima nekolku skromni pansioni i restorani za onie koi ovde moraat od nekoja pri~ina da no}evaat.
FINIKE
  Ova mesto, stanuva zbor za nekoga{na Phoinika),
neceli 30 km isto~no od Demre, e turska varijanta na pristani{na turisti~ka naselba izniknata kako obid da se krstosaat konceptite na evtino gr~ko odmora li{te so ulciwskata Golema pla`a. Ovaa ovde e dolga nekoi 15-16 kilometri i po nea ima tolku i takvi ~ergi (vo site mo`ni zna~ewa na sborot "~erga") {to ~ovek na o~ite ne mo`e da si poveruva. Koga bi naplatuvale za izleguvawe na nea, kako {to go pravat toa vo Patara, rodnoto mesto na sv. Nikola, ovaa zemja ili bi imala u{te edna prekrasna ~ista pla`a ili tolku mnogu pari {to ne }e mora da zajmi od Svetskata banka za razvoj na turizmot.
Me|utoa demokratskiot princip pobeduva: moreto e za u`ivawe na celiot narod. Oba{ka rabota e {to Turcija ima u{te 8.000 kilometri morski breg pa za ovie...kolaj rabota.
Finike e grad od okolu 22.000 `iteli i negovite novogradbi ni se poznati po stil. Ima pove}e hoteli i pansioni i tie li~at pristojno. Sedir Oteli, na primer, na Cumhuriyet Caddesi 37 nudi dvokrevetni so tu{ za pod $10, a sli~na situacija e i so Otel Kosk, {to mu e nekako od grb na prethodniot hotel.
Najposeten restorant izgleda Lezzet Lokantasi {to treba da zna~i deka e i najdobar zatoa {to be{e poln so lokalen svet. A i da ne e taka, glej mu ime! Turistite odat vo Fish Restaurant makar {to mene mi se ~ini deka Deniz Restaurant e mnogu podobar, iako ne mo`evme pove}e da jademe za da utvrdam so sigurnost. Ne veruvam deka ovde nekoj ZAPIRA za da jade: lu|eto gi mami pla`ata, kapeweto iscrpuva, baraat hrana pa taka tolku taverni vo Fenike.
BEYDAGLARI SAHIL MILLI PARKI
(Nacionalen krajmorski park na Bej planina) zapo~nuva okolu 25 km od Finike, koga drumot }e zajde vo planinite. Ova par~e pat nudi, vo sporedba so se {to imam videno, najvozvi{eni izblici na gola ubavina na prirodata. Parkot se protega na 700 km2. Serpentini ima, ne e da nema, no toa gi pravi i promenite pointeresni, podramati~ni. Se e samo za "ah" i "oh". Ne trae toa tolku mnogu za da ka`ete: ubavino ti me zamoruva{ ve}e, ne.
LIMIRA, (OLYMPOS)
 Koga }e se izleze od Finike patot se dvoi. Leviot krak vodi kon Antalija. Desniot vodi pak kon Antalija. Leviot odi preku plani nite. Desniot, {to ne bi trebalo da go proma{ite, vodi kraj bregot pa vo planinite pa pak pokraj bregot i potoa vo Antalija. Onoj leviot pat pak, niz planinite i nacionalniot park, ne e spomenat badijala. Po nego, po edno 10 km od Finike, se stignuva, kako prvo, do skore{noto selo Zengerler, vo podno`jeto na plani nata Tocat. Toa vsu{nost e Lymira.
 Vo vremeto na Pericles ova bil eden od najmo}nite, ako ne i najmo}niot grad na liciskata konfederacija. Osnovana da bide protivnik na kral Mausolos i cela Karija, konfederacijata ovde vo Lymira ostavila mnogu nadgrobni spomenici. Eden od najinteresnite vo Licija voop{to se vika Pericles Heroon i e izraboten vo forma na hram, a vsu{ nost e ubavina {to e dostapna i super za fotografirawe. Ako ne vi bea dosta nadgrobni spomenici do sega, eve prilika da im se iznagledate.
Potoa patot vodi kon seloto Cirali kade se nao|a Olympos, poznat niz rimskata imperija kako kultno mesto na Hefest, (Hephestos) bogot na ognot.
 Nekoga{ ubava naselba, denes Olimpos e samo delumno atraktivno arheolo{ko nao|ali{te svieno vo polite na planinata. Obrasnati vo {ibje, glog i kapinari i vo mnogu ubav ambient ovde ima ostatoci od vizantiska bazilika, rimski amfiteatar, yidini i most. Olimpos ne e samo kulturnoistoriska atrakcija tuku istovremeno e i nau~na misterija. Ovde, i sega, deweno}e, sveti nekakva trepetna svetlina koja, koga se gleda od moreto, li~i na svetilnik. Mestoto od kade {to doa|a leleaviot ogan se vika Chimaera.
Mitologijata veli deka Chimaera bil yver so glava na lav, telo na koza i opa{ka na zmev, a celiot opis i popis na rabotni zada~i mu bil da ja terorizira Lycia. Se dodeka glavata ne i ja simnal Bellerophon, mitsko juna~i{te koe mo`elo da go java krilestiot kow Pegaz, himerata si ja vr{ela rabotata sosema sovesno. Koga glavata na ~udovi{teto mu ja odnel na licijskiot kral Iobates, na{iot junak Belerofon za podarok ja dobil rakata na princezata, a potoa bo`em go nasledil i prestolot na Licija. Slavata mu udrila v glava, pa po{ol so Pegaz kon Olimp kaj bogovite. Se znae: Zevs go aknal od zemja kade i ostanal da talka se dodeka ne umrel vo beda.
 Onaa svetlina se gleda i sega. I po iljadi godini, od nekoi 16-17 dupki i puknatini vo pe{terata, tamu izbiva nekakva smesa samopale~ki gasovi. ]e go zgasne li nekoj oganot, toj pak, po nekoja sekunda, se samoobnovuva. Ka~uvaweto do pe{terata bara napor da se sovladaat 350 metri ostra strmnina. Koga }e se sporedat starite detalni opisi (biskup Metodius vo IV vek potoa Beaufort vo 1811) za oganot i za obemot na plamenot toga{ so sostojbata sega, bi mo`elo da se zaklu~i deka Hefest, iako tuka mu e izgraden hram, ne{to, tamu dolu, ja zatega slavinata. Kako da e so nafteniot kartel na OPEC, a ne so turistite. Od more oganot se gleda kako svetilnik. Nad ovoj Olimp se izvi{uva Tahtali Dag, vrvot na Bej planina, od mitologijata tret po viso~ina Olimp.
ARIKANDA
 Na nekoi 30 lesno sovladlivi kilometri od Finike na sever, vo polite na Akdag se nao|a terasoidno postaveniot mrtov anti~ki i vizantiski grad Arykanda ili Akalanda. Pod nego, tamu dolu bujno kaskadira Akcay (nekoga{ Arykandos) po koja vrednite lu|e od tuka{noto selo Basgoz postavile nekoi ko{nici za odgleduvawe pastrmka so koja sekoj namernik mo`e slatko i evtino da se najade. Mo`e da si ponesete topla pr`ena riba vo Arikanda.
Mestovo ne e kako onie obrasnati vo kapinari so kr{ naokolu. Se gleda {to e {to: so~uvan teatar so 20 reda, sovr{eno odr`ana javna bawa, pa ubav odeon so stoi i mozaici po podot. Ima i mnogu zgoden seirsalon vo bawata kade onie razga}enite meditirale nabquduvaj}i ja dolinata i narodecot niz nea.
Odli~na lokacija da si ja izedete pastrmkata. Vo bawata funkcionira frigidarium a niz mrtviot grad, preku sadovi izgradeni niz toga{en sistem i sega, denes, vo 2001 godina te~e `uborej}i sve`a voda duri od planinskiot izvor Basgoz Pinari. Ako ne ste po re{ pr`ena, sve`ofatena pastrmka, ne mora da se otklonuvate volku samo zaradi vodata {to te~e po stari u`lebeni kamewa ka~eni na potpira~i.
|
Daily newspaper in English woth all the info and features you need
ÑÎ ÑÅÊΣ
NIKON
ÑÅÊΣ ÌÎÆÅ
ÄÀ ÁÈÄÅ ÌÀÐÊÎ
ÒÐÅÁÀ ÑÀÌÎ ÎÊÎ
|
