START - DOMA - Home




OFICIJALNA PROGRAMA

Voved - Intro,

Poimot Turcija
Geografija,
Naselenie,
Resursi,
Istoriski pregled,
Islam,
Planirawe na patot,
Pova`ni datumi,
Regiite na Turcija,
Kako da se stigne,
Smestuvawe,
Popusti za stari i mladi, ,
[to se nosi na pat,
Grani~ni formalnosti,
Pari i Bak{i{,
Zdravjeto na pat,
Dr`avna vlast i partii,
Vojska i Policija,
Sudstvo i advokati,
Hronolo{ki prilog,
Sultani i pretsedateli

Umetnost i kultura,
Obrazovanie,
Turskiot jazik
Masovni medii,,
Turskata kujna,

MRAMORNA REGIJA
Edrene,
Istanbul,
Jalova,
Iznik,
Bursa, ^anakkale,
Kutahija

EGEJSKA REGIJA
Troja i Aleksandira Troas,
Asos, Ajvalik,
Bergama,
Izmir,
Selxuk,
Manisa, Sart,
Pamukkale, Ezeroto Bafa, Priene, Milet, Didima, Milas, Bodrum,

MEDITERANSKA REGIJA
Marmaris,
Fetije,
Ka{, Demre,
Finike, Kemer,
Antalija, Perge, Side,
Alanja, Silifke, Mersin,
Tarsus, Adana, Hataj, Iskenderun,
Antakija

REGIJA NA CENTRALNA ANADOLIJA
Ankara, Bogazkale, Konja,
Kapadokija, Goreme, Urgup, Kajseri, Avanos

REGIJA NA JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep, Sanliurfa,
Dijarbakir, Malatja

CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Samsun, Rize, Trabzon

MINERALNI BAWI,
SPORT i SKI CENTRI,
STANOVI, IMOTI, ZEMJA
LITERATURA I LINKOVI,
VRABOTUVAWE
"INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE,

(Mar{ruta: od Jalova po patot 575 do Orhangazi (22 km) kade se vrti levo, na istok, kon Boyalia (23 km) dol` severnata strana na Izni~koto ezero) pa potoa 22 km do Iznik).

Dene{en Iznik (naselenie 18.000) e malo provincisko grat~e na isto~nata, potesna strana na Izni~koto ezero. Prikaznata na Iznik odnosno na Nicaea e kako ~as od nekolku brutalni poglavja istorija. Interesno, no i toga{ koga na lice mesto }e gi obnovite se}avawata za toa - ostanuvate spokojni. Ne deka potoa ne ostanuvate bez ~uvstvoto na nekakva poti{tenost, i zad nea blaga gor~ina, zaradi propa|aweto na ova mesto. Seto toa go lekuva samo pitomata blagorodnost na ovie lu|e.

Taa blagorodnost mora da e nasledena (se pra{uvate kako) od denovite na imperijalniot blesok na ova malo mesto. Celoto e vo zelenilo. Tuka nekade e grobot na Hanibal, kartagenskiot general koj so slonovite pojde preku {vajcarskite Alpi na Rim. Nasekade cve}e, najmnogu trendafili, nasekade mlad svet i nekakvi de~iwa daldisani vo svoi igri. Bav~ite na ednokatnite ili prizemnite semejni ku}i, bi~im vili, so ~isti fasadi, izgledaat kako toj ~as da se polevani, pa celata taa sve`ina go ubla`uva ona drugo, potsvesno prisutno ~uvstvo deka ste svedok na edna istoriska nepravda.

Dovolno e samo da pomislite deka do dendenes Iznik ne uspeal navistina da ja ispolni onaa kvadratna milja {to i sega ja obrabuvaat negovite nekoga{ vizantiski yidini tuku toj prostor delumno go koristi za oku}nici, gradinarstvo i mali maslinovi gradini. Onie yidini se vo razni fazi na raspa|awe. Nivnoto golo postoewe0 e srcevinata na dramata na Iznik koj sega go opa{uvaat. Me|utoa, edno vreme tie go obrabuvale prostorot {to pretstavuval dobro organiziran administrativen, voen, religio-zen, kulturen i op{testven centar na tri razli~ni imperii! Toga{ vo ramkite na yidinite nemalo peda prostor za gradini! Palati, du}ani, ulici, anovi, uprava, zabava, apsovi, vrie`. Re~isi ni{to ne e ostanato od toa vreme. Samo eden spokoj.Link kon zgolemena mapa na Iznik.

Gradot denes go se~at dve ulici: Ataturk xadesi, {to vsu{nost e drumot Istanbul-Jalova-Bursa vo tranzit niz Iznik, i Kili~aslan Xadesi, ulica {to vodi od bregot na ezeroto do Lefke Kapi. Ulicite se se~at pod prav agol vo centarot na Iznik i gi povrzuvaat ~etirite gradski porti. Verojatno }e vlezete preku istanbulskata porta {to se nao|a vo pristojna sostojba. Sli~no e o~uvana i portata Lefke. Prvata e gradena vo ~est na Vespazijan, a vtorata vo slava na Hadrian. Tie imaat rimski triumfalni arki so tekstovi izdlabeni vo kamenot.

NIKEJA VO ISTORIJATA
Iznik ima istorija dolga okolu 3.000 godini. Pi{ani dokumenti postojat samo od 316 g. pr.n.e. koga mestoto go revitalizirale aktivnostite na nekoj lokalen koman-dant vo vojskata na Aleksandar Veliki. Eden negov drug general, Lysimachus, tolku go zasakal mestoto {to po~nal intenzivno da investira vo negoviot razvoj. Na krajot i go narekol spored svoja-ta sopruga. Od tamu Nikeja, nekoga{ glaven grad na provincijata Bithynia. Mestoto do`ivealo procut vo Justinijanovo vreme. Rim-skoto vlijanie se gleda vo urbanisti~koto re{enie na gradot, od utvrduvawata, hramovite, kapali{tata, teatrite, akvaduktot. Ovaa oblast prvo ja vikale Phrygia Minor, potoa Mysia.

Nicaea stana svetski poznato ime duri kako grad-doma}in na Prviot, a potoa i na Sedmiot vselenski crkoven sobor. Prviot go svikal Konstantin so cel episkopite na hristijanskata crkva da gi re{at najgorlivite temi na denot. Vo toa vreme crkvata se kinela na dve zaradi konflikot me|u sektite. Ednata ja predvodel careviot milenik, aleksandriskiot episkop Athanasius, a na drugata strana bil sve{tenikot Arius, isto od Aleksandrija. Prviot baral sekoj vernik da ja priznae ednovremenosta na bo`estvenata i smrtni~kata priroda na Isus Hristos, odnosno svetoto trojstvo. Drugite toa go odre~uvale.

Soborot vo Nikeja (prv i prakti~no edinstven navistina ekumen-ski i kako takov priznat od site pogolemi hristijanski crkvi) go potvrdil u~eweto na Atanasius (Atanasie Veliki, avtor na `iti-eto na Antonie Veliki koe, po nalog na prviot ohridski arhiepi-skop Jovan e prevedeno od prezviter Jovan). Episkopite, inaku, za vreme na soborot go definirale krstot kako simbol na hristi-janskata vera i go koregirale Julijanskiot kalendar. Gradot mno-gu im se dopadnal, doa|ale vo nego ~esto, mnogu krkale i piele, a malku, dokolku voop{to, pla}ale za toa. Arius zaginal vo Nikeja.

Sedmiot sabor go svikala caricata Irena koja vladeela vo imeto na maloletniot sin. Taa vo 786 god. barala patrijarhot Theresius da gi svika site episkopi vo Carigrad za da se re{i pra{aweto na ikonoklasti~kite borbi. Bidejki i trebalo vreme za da gi razbrka onie {to mislele poinaku od nea, soborot bil odr`an idnata godina vo Nikeja. Toga{ nekoi 300 episkopi na hristijan-stvoto sobrani vo crkvata na sv. Mudrost zastanale na mislewe deka ikonite kako sveti sliki gi stimuliraat hristijanite da mislat na originalite. Caricata Irena, edna `estoko kapriciozna vladetelka koja odbila da se ma`i za krunisaniot rimski car, protektor na Palestina, sojuznik na Harun al Ra{id i vladetel na prakti~no cela Evropa (vakaopi{aniot se vikal Karlo Veliki) samo zatoa {to ne mo`ela da zamisli da se otka`e od intrigite i rasko{niot `ivot na Konstantinopol na toj na~in mu napravila presudna usluga na razvojot na likovnite umetnosti a posebno na fresko-slikarstvoto.

Bez razlika na se, Nikeja gi do`iveala svoite yvezdeni migovi koga vo 1204 godina Vizantija e podelena i koga e formirano Nikejskoto carstvo so Teodor Laskaris kako prv imperator. Toj ja preselil patrijar{ijata od Carigrad vo Nikeja i odr`uval prijatelski vrski so bugarskata i srpskata dr`ava za{to mu bile neophodni kolku mo`elo pove}e sojuznici. Na dvete im go priznal statusot na avtokefalni arhiepiskopii, pa taka i Sava Nemawa to~no ovde vo Nikeja, vo Sancta Sophia, bil rakopolo`en za prv srpski episkop.

Otomanskiot voda~ Orhan, sin na Osman i prv vistinski sultan makar {to "Osmanlisko carstvo" doa|a od imeto na tatkoto, ja osvoil Nikeja na 2 mart 1331 godina. Gradot dobil novo ime: Iznik. Nabrzo niz muslimanskiot svet se pro~ul kako proizveduva~ki centar na izvonredno kvalitetni i delikatno dekorirani fajansovi plo~ki (na fotkata levo). Sultan Selim gi ima sobrano site vrvni majstori od Tabriz i gi pratil na rabota vo Iznik. Me|utoa, blagajnata na imperijata nabrgu bila zadol`ena da pla}a pova`ni i posro~ni smetki otkolku {to bile sultanskite podaroci na razni gradovi vo vid na dekorativni plo~ki za xamii i sli~ni objekti pa taka pora~kite po~nale da seknuvaat.

Zaradi taa "stabilizaciona politika" usledilo brzo propa|awe na Nikeja. Koga i gr~koto naselenie vo 1922 godina se povleklo pred naletot na osloboditelnite Ataturkovi armii nekoga{nata prestolnina na tri imperii bila svedena na selo so 1.820 `iteli. Vo 1950 godina Iznik imal 3.469 `iteli. Sic transit gloria mundi.

Ovde, namesto post skriptum: Ako vi padne v raka nekoj "original" od onie pro~ueni plo~ki({to e neverojatno) vodite smetka deka dr`avata gi smeta za antikviteti i deka pod nieden izgovor ne mo`e legalno da se iznesuvaat od Turcija.

Crkva na Svetata Mudrost (Sancta Sophia). Vo samiot centar se nao|a crkvata na Svetata Mudrost otvorena od 09:00-12:00 i od 14:00-17:00 dnevno osem ponedelnik. Vleznicata e bespredmetno evtina, vnesuvaweto kamera ~ini pari: $0.50! Crkvata ne e impresivna iako vo nea ima mozaici od Justinijanovo doba. ^esto razurnuvana, taa e obnovena od Mimar Sinan.

Yesil Cami. [etajki se vo senkite na golemite platani dol` glavnata ulica Kiliçaslan Çaddesi prema istok }e gi vidite vitrinite na site glavni du}ani na Iznik. Lokalnoto turisti~ko biro e na desnata strana na ulicata. Na levata, malku potamu, se gleda minareto na Yesil Cami (Zelena xamija) pokrieno so fajansovi plo~ki. Podignata vo 1492 g., pred polovina milenium, koga Kolumbo bo`em ja otkril Amerika, taa pove}e potse}ava na selxu~koturski stil otkolku {to bi mo`elo da se o~ekuva od gradba podignata tolku blizu do silnoto vlijanie na Istanbul. Ja gradel arhitektot Haxi Musa koj za minareto koristel zeleni i sini fajans plo~ki. Poznava~ite tvrdat deka toa mo`ebi navistina e najubavoto minare vo cela Anadolija. No, plo~kite ne se od pro~ueniot izni~ki sklad.

Nilufer Hatun Imareti (Narodna kujna na damata Nilufer) se nao|a direktno sproti Yesil Cami i toa e gradba {to sultan Murat I ja podignal vo 1388 g. kako spomen na svojata majka. Denes muzej, javnata kujna bila svrtali{te vo koe siroma{tijata i dervi{ite od Ahi sektata mo`ele da kasnat topol obrok. Muzejot e otvoren od 09:00-12:00 i od 13:30-17:00 sekoj den osven ponedelnik i vo nego se izlo`eni lokalni predmeti, arheoloski kr{, malku izni~ki fajansovi plo~ki, broderii i oru`je. Umno e tuka da pobarate vodi~ za Vizantiskiot grob (Yeralti Mezar) za{to bez takov ne mo`e (a treba) da se razgleda (na 6 km od gradot) ~ii yidovi i tavan se dekorirani so vozvi{eni murali. Na vodi~ot mu se dava mal bak{i{, a so taksistot treba dobro da se iscenkate za cenata na vozeweto do grobnicata i nazad .

Koga }e dojdete do portata Lefke, mo`e i da se ka~ite na nea, da se pro{etate po yidinite. Vidikot e mnogu ubav. Se gleda i restavriraniot akvadukt koj, sepak, ne se koristi.

Crkvata Koimesis, datira od 800 godina, prakti~no e celata urnatina a privlekuva kako magnet. Poznata e po toa {to vo nea e pogreban Teodor I Laskaris, prviot car na Nikejskata imperija koj pobegnal od Carigrad koga go osvoile krstonoscite. Nikoga{ ne se vratil nazad no zatoa uspeal da podigne okolu Nikea nadvore{ni yidini so pove}e od 100 kuli i so golem {anec. Do crkvata se doa|a pe{ki spu{tajki se ju`no dol` yidinite kon portata Yenisehir. Blizu do crkvata ima Ayazma (blagosloven izvor).

Smestuvawe i ishrana: Onie koi sekako sakaat da no}evaat vo Iznik mo`e da se obidat vo Iznik Moteli, {to e o~igledno najdobro smestuvawe, na Göl Kenari nr.7, tel.(2527)1041. Motelot e do bregot na ezeroto, ima 18 ~isti sobi i restoran. Dvokrevetna ~ini $11 a pojadokot, po $2 po lice, e zadol`itelen. Motel Burçum e pristojno mesto, uredno, sobite so pogled na ezero ~inat $10, prema gradot $7. Koga posleden pat go posetiv Iznik. direktorot na turisti~koto biro, mnogu uslu`niot gospodin Ahmet Aslan mi re~e deka, za nego, najdobro smestuvawe nudi Çamlik Motel-Restaurant zatoa {to ima komfor, centralno greewe, topla voda po sobite i dobar restoran so golem izbor jadewa i ribni specijaliteti. Vo samiot centar se nao|a Hotel Babacan, Kiliçaslan Çaddesi Nr.104 vo koj spieweto ~ini $5 po ~ovek na no}, no vo sobite nema ni voda nitu druga instalacija. Za kamperi: Mocamp Nicaea ili pak nemu sli~niot Motel Çamlik.

Iznik se fali so dobra kujna. Lokalni specijaliteti se sazan pilavli dolma (ezerski krap vo tava so oriz, magdonos, mlad kro-mid, i mirodii) sikma (meleno june{ko i jagne{ko, oriz, mirodii vo sos od kravjo maslo, kromid, domati i mirodii) i bali corba (ribja ~orba od krap so limonov sok, maslinov zejtin, magdonos i mirodii). Najdobar restoran e "Dallas" na bregot na ezeroto, a najrafiniran e Kirikcatal. Vo centarot na gradot "Balikcioglu" odnosno "Inegol" se dve mesta kade mo`e sekoj dobro da se najade za $2$3. Na pazarot izobilstvo odli~ni sirewa, kravjo maslo sve` zarzavat, ovo{je i mnogu burek~ilnici.

Transport: Od Iznik za Bursa trgaat avtobusi na sekoj ~as do 19:00 casot, biletot ~ini $2.50, se patuva 90120 min. Mnogu avtobusi za Jalova (60-90 min); isto direktni avtobusi za Osmaneli, Bilecik; Eskisehir; Ankara; Istanbul; Yenisehir; Orhangazi.

Daily newspaper in English wIth all the info and features you need









SO SEKOJ
NIKON
SEKOJ MO@E
DA BIDE MARKO



ТРЕБА САМО ОКО