Start - Doma - Home


Voved - Intro,
OFICIJALNA PROGRAMA
Vo Topkapi,
Vo Dolmabah~e saraj,
Vo Sultan Ahmet xamii,
Vo Beglerbej Saraj,
Vo [ehzade xamii,
Vo Ujup xamii,
Vo Aja Sofija i crkvite,
Vo Karie,
Vo Agija Irini: Grabnuvawe od sarajot,
Rimsko nasledstvo,
Na hipodromot,
Vo cisternata Irebatan,
Tvrdinite na Stambol,
Novata arhitektura,
Niz galeriite,
Literatura,
Od ^elebija do Pamuk
Kaligrafija,
Likovna umetnost,
Teatar,
Film, fotografija,
Muzika,
Folklor,
Artizanati,
Turskiot kilim,
Keramika,
MRAMORNA REGIJA
Vo Edrene,
Vo Istanbul,
Vo Iznik,
Vo Bursa,
Okolu ^anakkale,
Vo Kutahija,
EGEJSKA REGIJA
Niz Troja,
Vo Asos,
Do Bergama, Peramum
Manisa,
Niz Izmir,
Efes, Selxuk
Sart,
Priene,
Milet, Didima,
Bodrum,
MEDITERANSKA REGIJA
Lycijsko nasledstvo,
Antalija, Perge,
Side,
Alanja,
Silifke,
Adana,
Hataj, Iskenderun,
Antakija,
REGIJA NA
CENTRALNA ANADOLIJA
Niz Ankara,
Vo Konja,
Kapadokija, Goreme,
Kajseri, Avanos
REGIJA NA
JUGOISTO^NA ANADOLIJA
Gaziantep,
Sanliurfa,
Vo Dijarbakir,
Malatja: Nemrut,
CRNOMORSKA REGIJA
Sinop, Rize, Trabzon
INDEKS NA POIMI
TURCI ZA PAMETEWE

|
Stambol e kosmopolitska svetska metropola, me|unaroden strate{ki krstopat, vonredno silen komercijalen centar, prekrasen grad so blizu 14 milioni `iteli, dva univerziteta, akademija na ubavite umetnosti, a vo nego sedi{ta imaat vselenskiot patrijarh, muslimnskiot golem muftija, ermenskiot patrijarh i rimokatoli~kiot arhiepiskop na Mala Azija. Negovata istorija se ~ita kako akcionen roman. Osnovan e vo 660 god. pr.n.e. na mestoto {to sega se vika Seraglio Point.
Gradot, spored najpopularnata legenda, go osnoval nekojsi Byzas, koj so sogra|anite od Megara oti{ol kaj proro~i{teto vo Delfi da bara sovet kade da ustanovi nova kolonija za{to doma nema ve}e {to da se jade. Mu bilo ka`ano da turi temel kar{i zemjata na slepite. Zapukale na istok, stasale do dene{en Saraybunu i se odu{evile od ubavinata. Se ~udele kako sosedite od preku Bosfor, vo Chalcedon (Kadikoy) ne gledaat kolku e mestovo ubavo. Nekoj rekol: "mora da se slepi". Byzas se setil {to mu bilo ka`ano vo Delfi, i tuka, nasproti bo`em slepite, rekol da se podiga novata kolonija. Po nego Byzas = Bizantium kako ime na gradot.
Inaku, faktografski, Trakijcite se prvo doka`ano ovde{no naselenie. Vo 395 godina gradot stanal prestolnina na isto~niot del na podelenata Rimska imperija. Kako takov (vizantiski grad) go do`iveal vrvot na svojot procut nekade pred krajot na 6ot vek, a narednite 600 godini mu se borba za odr`uvawe i obnova zaradi furioznite napadi, opsadi ili pak te{ki pusto{ewa od Avari, Persijci, Bugari, Mongoli, Arapi i Rusi.
"Istanbul }e bide osvoen. Kolku vozvi{en nalog e baraweto za negovoto osvojuvawe i kolku dobra }e e taa armija koja }e go osvoi Istanbul".
Kako rezultat na vakvoto uka`uvawe muslimanite za prvpat go imaat opkru`eno Carigrad vo 668 god. so armija predvodena od Yezid, sin na prorokot Muaviye, vo koja se nao|al i Ebu Eyup El Ensari, eden od najbliskite lu|e na prorokot Mohamed.
Denes negoviot grob vo Istanbul (go prona{ol po sedum veka od bitkata izvesen Aksemsedin, vospituva~ na Mehmed Osvojuva~ot) e sveto mesto. Se vika Eyup Sultan, i tuka se izdiga zna~ajnata Eyup Camii, prva podignata vo Istanbul. Po taa opsada muslimanite izvele u{te tri drugi pohodi na Istanbul, site bezuspe{ni, me|u drugoto zaradi `ilavata odbrana na Vizantijcite. Tie koristele sme{a od pota{a i bitumen (Francuzite ja vikaat "gr~ki ogan") koja gori i na voda pa bila mnogu opasno oru`je protiv arapskite gemii nasobrani okolu Zlatniot Rog i dol` Bosforskiot tesnec.
Istanbul, jasno, ne e za izle`uvawe. Ranite utra se prekrasni, vozbudlivi migovi za sekoj otspan, istu{iran i gotov za skitawe turist. Ako ste na Bejazit, ene vi cel kvart super burek~ilnici i a{~ilnici, pijte si kafe i pojaduvajte tamu, ta uspeale da go bri{ete pojadokot od cenata na hotelskata soba ta ne. Tuka vi e maestetnata Sulejmanie, tuka Aja Sofija. Izgrejsoncata se da ti zajde umot, a zalezite se vozvi{eni.
|

THE ROYAL ACADEMY LONDON
Turcite:
Patuvawe dolgo Iljada Godini,
600-ta do 1600-ta.
22 January do 12 April 2005
Sponzori:
Garanti Bank,
Corus
Aygaz
Ovaa isklu~itelna izlo`ba go istra`uva
umetni~koto i kulturno blago na Turcite
od vnatre{nosta na Azija do Istanbul i ponatamu.
Taa premostuva cel eden milenium,
od 600-ta do 1600-ta godina,
i niz delikaten tekstil, iluminacii, kalgrafii, kopanici, metal i keramika
otkriva zasenuva~ko raznoobrazie na tvore~kiot izraz koe kulminira so blesokot na
Otomanskata imperija.
Na pokaz se nad 350
nepovtorlivi tvorbi, glavno
od pro~uenite zbirki na
MuzejotTopkapi Saraj
odnosno na
Muzejot na Turskata i Islamska Umetnost
vo Istanbul, me|u koi golem broj
nikoga{ ne bile izlo`uvani nadvor od Turcija
Posetitelot poa|a
na izvonredno patuvawe, prvo koe
go pretstavuva
razvojot na Turki~kite kulturi.
Vo petocite i sabotite nave~er
specijalno otvoreno do 22:00 ~asot
(osven na12 mart 2005).









|