Selxu~kiot period trae okolu 160 godini. ]e se prekine koga zad niv }e dojavaat brojni i mnogu povoinstveni Inhanli Mongoli. Paganskite rodnini od Azija }e gi somelat Selxucite vo bitkata kaj Kosedag vo 1243 godina. Vo tie sudiri }e se pro~ue Ertugrul Gazi so svoite 444 ricari koga }e mu priskokne na pomo{ na sultan Alaedin. Narednite polovina vek suzerenite princovi na raspar~eniot sultanat }e ja baraat idninata na zapad, kon vizantiskite zemji za{to na istok nemale nikakva {ansa od Mongolite. Eden od niv, Osman Gazi (1258 - 1324) sin na legendarniot Ertugrul Gazi, }e razbie kaj dene{na Jalova vizantiska vojska od okolu 2.000 kowanici, }e go napu{ti Eksi{ehir i }e se ukrepi vo Bursa. Taka e formiran ovoj toga{ bezimen principat. ]e treba da pominat edno 200 godini za toj principat da stane imperija koja se raspostilala preku tri kontinenti.

Imperijata }e ja vtemeli sin mu Orhan, no taa po nego }e se vika Osmanliska i }e ja vladeat vkupno 38 sultani, site do posledniot negovi, zna~i Osmanovi, direktni naslednici.

Motor na taa ekspanzija ne e nekoja brojnost ili druga voena mo}: Osman imal odvaj okolu 4.000 vojnici plus `eni i deca. Kriljata na vozletot na ova malo pleme e poimot "gaza", {to zna~i svet vojnik. (Apsurd ili ne, no i Mustafa Kemal Ataturk, istoriska li~nost koja go ukina kalifatot i ja razdeli religijata od dr`avata, }e dobie naziv "gazi"). Toa ne e tolku titula kolku povik za kontinuirana ekspanzija kako verska obvrska za sveta vojna so cel da se sozdade svetsko carstvo na Islamot. Ova zna~i ra|awe na edna nova doktrina: ne se odi po sistem osvoi pa uni{ti tuku osvoi i pot~ini, a se so ideja za podocne{na verska preobrazba. Vo site osvoeni zemji na pot~inetite nemuslimanski podanici im se garantirat `ivotite, imotite i veroispovedta vo zamena za lojalnost sprema novata vlast. Prifa}aweto na islamot stanuva pra{awe na li~en izbor. Ovoj koncept go ubla`uva otporot na branitelite pred voeno nadmo}niot napa|a~ koj doa|a so prili~no kompleksna administrativna struktura.

Osmanliite uspe{no se nadovrzuvaat na selxu~kiot koncept za funkcijata na dr`avata.Naslednikot na Osman Gazi, Orhan Bej, koj vladeel 38 godini, }e zeme vizantiska princeza za `ena i }e ostvari strate{ki sojuz so Kantakuzeni. Osmanliite }e go primat vo voena slu`ba lokalnoto hristijansko blagorodni{tvo. Po osvoenite mesta }e naseluvaat turski semejstva koi odvaj ~ekaat da pobegnat od centralnoanadolskite prostori kade se ostaveni na milost i nemilost na bezdu{nite Mongoli. Od druga strana na lokalnoto hristijansko naselenie ovaa nova vlast, koja egzistirala so daleku pomali danoci, im doa{la lesna kako perduv vo sporedba so te{kiot kreposen tovar na Vizantija.

Golemata verska tolerancija go zasiluva ~uvstvoto na podobruva we na `ivotnite uslovi. Ve}e vo 1361 god. Osmanliite }e go vladeat Edrene, no istovremeno }e gi potisnat Mongolite duri tamu do Eufrat vo Isto~na Anadolija. Bez ogled na toa {to vo 1402 god. kaj Ankara Timurlen (Emir Timur poznat i kako Timur Leng), gospodar na Iran i na centralna Azija, }e dojava da im nanese na Osmanliite straoten poraz pa i da im go zarobi sultanot, {ireweto na imperijata nema vo su{tina da bide dovedeno vo pra{awe. Po 50 godini Fatih Mehmed II ne samo {to }e go osvoi Konstantinopol i }e go proglasi za Istanbul, tuku sam }e se objavi kako zakonski naslednik na Isto~nata Rimska Imperija, pa na drugite tituli }e si dodade nova: "vladetel na dva kontinenta i dve moriwa". Vo periodot 1510 - 1570 god., {to e vladeewe na Selim I i Sulejman Veli~estveniot, imperijata }e se prostira vrz Egipet, Sirija, Rodos, Kipar, Rumelija, Grcija, Makedonija, Srbija, Bosna, Ungarija do pod Viena, Romanija, Persiskiot Zaliv, Crveno More, Azerbejxan, Iran i Irak

Osman Gazi se proglasil nezavisen otkako posledniot selxu~ki sultan umrel bez naslednik. Taka mo`el da nalo`i najva`nata molitva (hutbe) vo petocite da se ~ita niz celata zemja vo negovo li~no ime. Toj si go prisvoil pravoto na {ei~ka sabja kako duhoven lider plus privilegijata da ja zeme sopstvenata }erka za svoja `ena. Toj }e se trudi da ustroi sistem {to }e ima za cel da ja reducira praktikata na bratoubistveni nasledni borbi do stepen na gra|anski vojni. Me|utoa ova se u{te ne zna~i deka klaweto na bra}ata ostanati bez prestol sosema }e prestane.

Sultanot rakovodel so Carskiot sovet (Divani Humayaun) no so vreme (od Mehmed Pobedonosniot) taa rabota mu ja prepu{til na golemiot vezir, kako {to denes so vladata rakovodi premierot a ne {efot na dr`avata, iako od taen otvor ja sledel rabotata na sovetot i interveniral po `elba. Potoa, so vreme, golemiot vezir po~nal da go zamenuval sultanot i kako vrhoven komandant vo vodeweto na golemi voeni kampawi, no taa negova ogromna mo} bila gri`livo kontrolirana preku delikaten birokratski sistem na proverki i dokumenti.

Celata mo} na imperijata proizleguvala od Portata koja ednovremeno e privatna rezidencija na sultanot (toa e nejziniot vnatre{en ili "enderun" dvor) tuku vo isto vreme i sedi{te na Carskiot sovet ili vlada ({to e nejzin nadvore{en ili "birun" dvor). Portata bila sedi{te na celata mo}. Toa ja podrazbira kako dvorskata taka administracijata za celata imperija plus elitata na jani~arskata garda. Slu`buvaweto vo niv go obezbeduvale sinovite na hristijani zemjodelci (ne zanaet~ii ili drugi profesii) kako vid danok za posedot odnosno prihodot na nivniot roditel. Od slu`ba bile isklu~eni sinovite-edinci. Najdobrite od site sobrani i odbrani vleguvale vo administracijata. Nekoi se stanati golemi veziri. Muslimanite bile isklu~eni od ovaa slu`ba za da ne po~nat da im pravat uslugi na svoite semejstva, a so toa i da go zloupotrebat sistemot, da ja korumpiraat vlasta, {to zna~i da ja razni{aat dr`avata odvnatre a zgora na toa da ja delat svojata lojalnost me|u Sultanot i svoite rodnini.

Osnovniot sistem na imperijata, sli~no kako kaj selxu~kata ikta, baziral na zemjen imot. Toj imot sega }e se vika timar (od tamu timaram, odgleduvam) koj se dava nekomu zaradi ne{to, na koristewe. Zemjenite imoti, timarite, mo`ele da im se dodeluvaat samo na vojnici. Vo imperijata, vsu{nost, site podanici se delele na vojnici (askeri) i selani (reaya, kaj nas raja, no nie go vrtime da zna~i hristijanski poroben narod, {to nema vrska, za{to reaya odnosno raja kolku saka{ imalo niz Anadolija). Timarot ne e nasleden posed. Vojnikot koj go dobiva na koristewe go gubi ako sedum godini ne bil vo voen pohod. Vojnikot ima pravo od rajata naselena na timarot da pribira fiksiran godi{en prihod pa so toa ima i nekoi prava vrz samata raja. Rajata pak imala pravo na nasledstvo na taa zemja i `alba, direktno do sultanot, vo slu~aj na nasilstvo ili eksploatacija. Spored osnovniot zakon na carstvoto, toa e kanuni osmani ili Ustav, celata zemja vo nego so celoto selanstvo vrz nea mu pripa|a na sultanot. Od toj postulat sultanite mo`ele po potreba da donesuvaat uredbi so koi im davale soodvetni prava ili olesnuvawa na selanite. Na toj na~in tie go {titele celiot sistem na timari. Prili~no komplikuvano no dosta dolgo vreme mnogu efikasno za onolku golema teritorija.

Po XVI vek imperijata poleka }e po~ne da degradira. Poleka zna~i navistina sporo. No sporo ne zna~i nezabele`livo. Osobeno ako se sporedat sostojbite vo site sferi na dejnosti me|u Zapadna Evropa i Osmanliskata Imperija. Osnovna pri~ina za toa e jakneweto na muslimanskiot fundamentalizam.

Osmanliite imaat ostaveno neizbri{livi tragi vo svetskata materijalna kultura i vo dr`avnata uprava no koga kaj niv }e po~ne opskurni ~inovnici da urivaat i gradbi na prethodni golemi sultani (kako poznatata opservatorija na Murat III) ili da zabranuvaat inkorporirawe na ogromni biblioteki ostaveni na pokolenijata od golemiot vezir Damad Ali Pasa (1716) stanuva jasno deka nadoa|aweto na verskiot fanatizam }e ima lo{i posledici. Evropa }e zabele`i deka na Bosfor ima "bolen ~ovek".

Daily newspaper in English woth all the info and features you need









СО СЕКОЈ
NIKON
СЕКОЈ МОЖЕ
ДА БИДЕ МАРКО



ТРЕБА САМО ОКО